V šolah je skoraj posplošen vpliv otrok in mladostnikov, ki so digitalni domorodci. Zadnje generacije osnovnih in srednjih šol sestavljajo učenci, ki so bili rojeni s tehnološkim napredkom in obstojem interneta z visokimi zahtevami.
Čeprav je število učencev, rojenih pred novo tehnologijo, prevzelo razrede, so šole še vedno v procesu prilagajanja, da bi jo sprejele. A alfa generacija, to so rojeni od leta 2010 dalje, pa tudi generacija Z, pri čemer rojeni od leta 1996 do 2010 še vedno nimajo potreb vključenih v vse zavode.
Poglej več
Mladi v režimu polovične prostosti bodo lahko imeli dostop do…
Oglejte si glavni odnos staršev, ki spodkopava srečo...
Gre za nekaj pravzaprav radovednega in razložljivega, kot ga vodi tvorec izraza »generacija alfa«, Mark McCrindle, poudarjanje, da otroci, ki so v šoli, ne bodo ustrezali učnim metodam, obravnavanim v drugih generacije. Tisti, rojeni v digitalni dobi, se ne zanašajo več na tradicionalno učenje, ki temelji na slušnih metodah. Ti otroci so bili rojeni v neposrednem stiku s socialnimi mediji in za učenje potrebujejo metodo, ki je privlačna, pa tudi, kaj se dogaja s socialnimi mediji.
Predlog bi lahko bil interaktiven, privlačen in interaktiven. Predavanja postanejo neučinkovita za obe generaciji, kar ne ustvarja pozitivnega učinka na poučevanje. Nekaj je treba spremeniti, da bosta obe generaciji imeli učinkovito šolsko izobrazbo.
Leta 1996 je bila metoda Lumiar predstavljena generaciji Z in programirana z brazilskimi in tujimi učitelji. Sprva je ideja predlagala, da bi se lahko šola s 100 učenci osredotočila na usposabljanje avtonomnih učencev, razvijanje znanja in spretnosti. Metoda je bila prvič uporabljena leta 2003 in je dosegla države, kot so Portugalska, Anglija, Nizozemska, ZDA, Indija in Nigerija.
Projekt je predvideval redno izobraževanje od 8.00 do 15.30 z dvojezičnim poukom. Učenci se naučijo razvijati spretnosti in kompetence, razdeljene med razmišljanje, ustvarjanje, raziskovanje, čutenje, povezovanje, izražanje, gibanje, delovanje in opazovanje. Metodologija spodbuja študentsko avtonomijo.
Metoda je po mnenju Unesca edina latinskoameriška udeleženka izobraževalnih transformacij, OECD pa jo priznava kot eno največjih metodologij na svetu.
Izobraževanje temelji na sodelovanju učencev pri projektih, na katerih želijo delati, z uporabo družbenega konteksta, v katerega je vključena šola. Vsake tri mesece se na primer učenci odločijo, kaj se želijo naučiti. Učitelji in mentorji morajo skozi učni načrt spremljati razvoj učencev.
Na ta način se razume, da imajo sedanje generacije, ki so v učilnici, interaktivne vsebine in predloge, ki se lahko prilegajo njihovim družbenim kontekstom, kot je že razvidno iz Nacionalne skupne kurikularne baze (BNCC).
Ljubiteljica filmov in serij ter vsega kar je povezano s kinom. Aktiven radovednež na omrežjih, vedno povezan z informacijami o spletu.
