Mark Zuckerberg, izvršni direktor Mete, je na svoji uradni Facebook strani napovedal velik razvoj pobude projekta »No Language Left Behind«. Facebook. Glavni cilj pobude je razvoj umetna inteligenca sposoben prevesti več kot 200 svetovnih jezikov. Torej, če želite izvedeti več o nova funkcija Meta prevoda, samo nadaljujte z branjem tega članka.
Preberi več: Tehnologija, ki je prisotna v finančnih institucijah, je odločilen dejavnik pri izbiri
Poglej več
Nizko pranje: vedno več ljudi se poslavlja od pralnih strojev
Naučite se komunicirati z Bardom, Googlovim novim klepetalnim robotom in konkurentom...
Prvotni koncept podjetja ni podpiral niti polovice današnjih jezikov, tako da jih je ostalo na milijone uporabniki ne morejo razumeti vsebine, objavljene na dveh največjih družbenih omrežjih na svetu (Facebook in Instagram). Vendar pa z izdajo nove funkcije te aplikacije že vključujejo vgrajene prevajalske mehanizme, čeprav morda ne bodo delovali tako dobro v manj pogostih jezikih.
Nova tehnologija, znana kot NLLB-200, je bila razvita za izboljšanje samodejnih prevodov na Facebooku in Instagramu, vendar je predobra, da bi jo uporabljali le v izdelkih podjetja. Tako zelo, da so se raziskovalci Meta AI odločili objaviti izvorno kodo algoritma, tako da lahko drugi ustvarijo rešitve z njegovo uporabo.
Na primer, ni bilo na voljo prevoda za jezike, kot so zulu, guarani in narečja, ki jih govorijo afriška plemena, ali vsaj, ko je bil na voljo, je bil prevod netočen. V tem smislu nerazumevanje ustvarja nekakšno oviro pri dostopu do sodobnega sveta, kjer dominirajo družbeni mediji, kar še dodatno krepi družbeno neenakost.
Novi motor uporablja drugačen pristop za zagotavljanje bolj osredotočenih rezultatov. Umetna inteligenca vključuje sistem strojnega učenja, ki se napaja z veliko količino besed. Možnih kombinacij je nešteto, zato umetna inteligenca primerja vsebine, da ugotovi, katera je v določeni okoliščini najprimernejša.
Izziv je poiskati govorce jezika, ki so se pripravljeni na veliko "pogovarjati" s strojem. Poleg tega se pojavlja tudi problem odsotnosti pisnih slovničnih pravil v nekaterih jezikih, saj so se določeni jeziki razvili izključno na podlagi govorjenega jezika.
