Epidemija opustošili mesto v notranjosti São Paula. Mesto, ki se nahaja pred železnico, je bilo med 30. in 40. letom prejšnjega stoletja evakuirano zaradi vegetacije in z obrabljenimi poslikavami.
Poglej več
Japonsko podjetje uvaja časovne omejitve in žanje koristi
Opozorilo: TA strupena rastlina je pripeljala mladeniča v bolnišnico
Mesto v notranjosti São Paula je bilo zapuščeno in trenutno ga je prevzelo rastlinje, z zarjavelimi znaki in odsotnostjo ljudi. Zadevno mesto je Japurá, ki se nahaja v Tabapuã, na severozahodu São Paula.
Pred približno 90 leti je danes zapuščena vas štela približno 3000 prebivalcev, ki so se preživljali s poljedelstvom in menjavo. Vendar pa je Japurá v 30. in 40. letih trpela zaradi epidemije malarije in rumene mrzlice, zaradi česar je majhno prebivalstvo zapustilo kraj.
Mesto Japurá ni bilo nikoli dejansko emancipirano in je bilo ustanovljeno kmalu po izgradnji železniške proge od Araraquara (SP) do São José do Rio Preto (SP). To stanje je podobno kot v več občinah v notranjosti São Paula, ki so nastale po širitvi Estrada de Ferro Araraquarense (EFA). Tako je bila Japurá ustanovljena 19. novembra 1911.
»Kot se je zgodilo v drugih krajih v Braziliji, je vlak omogočil naseljevanje regij. To se je zgodilo tudi v Japuráju. Od ustanovitve železniške postaje so prišli priseljenci in Brazilci iz drugih regij države in naselili kraj v iskanju delo,« je povedala Gabriella Teodoro Coelho, raziskovalka in avtorica študije Japurá, do Progress ao Ruining, ki je nastala v sodelovanju z Janaina Andrea Cucato.
Obstaja več zapisov, ki kažejo, da je imela vas, preden je bila zapuščena, ustanove, kot so šola, cerkev, javni zapor, mesnice in lekarne. Vendar pa je bilo zaradi bližine mesta gozdov in rek veliko komarjev, ki so prenašali malarijo in rumeno mrzlico.
Mesto ni imelo dostopa do zdravstvenih storitev ali znanstvenih spoznanj za zdravljenje bolezni, niti osnovnih sanitarnih razmer ne, kar je prispevalo k hitremu širjenju epidemije po mestu.
»Za zdravljenje bolezni so si ljudje pripravljali domača zdravila ali pa so morali ure in ure preživeti v vozičku, da so prišli do zdravnika. Poleg tega ni bilo ustreznega zdravljenja simptomov. Vse to je prispevalo k hitremu širjenju bolezni v regiji in zahtevalo nešteto žrtev,« je dejal Bellinelo.
