Lastnik največjega rečnega sistema na svetu in najbolj izrazite vrste dvoživk in primatov, Brazilija ima trenutno 1.173 živalskih vrst, katerih trajnost je ogrožena.Še 318 jih je, čeprav ne nameravajo izginiti, prav tako ogroženega obstoja.
Podatek je v Rdeči knjigi brazilske favne, ki ji grozi izumrtje 2018, rezultat študije, ki je vključevala sodelovanje 1270 raziskovalcev in ki ga je v petek (25) objavil Inštitut za ohranjanje biotske raznovrstnosti Chico Mendes (ICMBio).
Poglej več
Potrjeno: Samsung res proizvaja zložljive zaslone za…
Kitajska izvaja poskuse z ribami cebricami na vesoljski postaji...
Za razliko od najstarejše doslej zabeležene nacionalne raziskave, ki jo je leta 1968 izvedla takrat pristojna okoljska agencija Brazilski inštitut za Knjiga Desenvolvimento Florestal (IBDF) na način brez primere obravnava tveganje izumrtja živalskega sveta v Braziliji, saj zajema vse vretenčarje, ki obstajajo v državi. Če upoštevamo samo ta del, skupno število vrst doseže skoraj 9000.
Nova izdaja uradnega seznama ogroženih živali na 4200 straneh nadaljuje poročila iz let 2003, 2004, 2005 in 2008. Veljavne številke povzemajo sezname, ki jih je Ministrstvo za okolje objavilo konec leta 2014, po odlokih št. 444 in 445 mape ter Rdeči knjigi 2008.
Poleg tega posodablja nekatere nomenklature vrst, ki so bile prej uporabljene v teh dokumentih.
Če primerjamo podatke iz knjige iz leta 2008 z najnovejšo izdajo, je mogoče opaziti, da je 716 živalskih vrst z ozemlja Brazilci so se uvrstili na seznam tistih, ki jim grozi izumrtje, medtem ko jih je 170 prenehalo biti del tega seznama.
Po podatkih ICMBio je v vseh teh letih število ogroženih vrst samo naraščalo. Na seznamu iz šestdesetih let prejšnjega stoletja je bilo na primer 44 vrst v tem stanju, vključno s sesalci, pticami in plazilci, ter 13 brazilskih rastlin. Od tega se jih 30 še danes omenja, saj si zaslužijo pozornost.
Za pripravo Rdeče knjige 2018 so raziskovalci pregledali 12.254 taksonov (klasifikacijske enote živa bitja), od katerih jih je bilo 226 (1,8 %) za ocenjevanje uvrščenih v kategorijo Neuporabno (NA), saj dejansko niso pripadala favni. lokalni.
»Večina teh vrst je ptic, morskih rib ali morskih sesalcev, mnoge se selijo, široko razširjen zunaj Brazilije in se na brazilskem ozemlju pojavlja le občasno,« pojasnjuje avtarkija.
Drug pomemben dokaz je, da je Atlantski gozd biom z največjim številom ogroženih vrst, tako v absolutnem številu kot v sorazmerju z bogastvom biomov. Od skupnega števila ogroženih vrst v Braziliji jih 50,5 % najdemo v regiji, 38,5 % pripada temu biomu.
Od skupnega števila taksonov, ki jim grozi izumrtje, jih je 1.013 (86 %) celinskih – ki v oddelku raziskovalcev nasprotujejo morskim –, pri čemer jih 662 živi v kopenskem okolju in 351 v sladki vodi.
Okoljski analitik Marcelo Marcelino de Oliveira, ki je vodil Direktorat za raziskave, ocenjevanje in spremljanje biotske raznovrstnosti ICMBio, ko je je bila opravljena anketa, je v intervjuju izpostavil relevantnost objavljenega dela in trdil, da je sestavljeno iz poglobitve popisov, ki so bili pred njim.
»Povečanje števila ogroženih vrst odraža obseg raziskave, ki je bil večji. Leta 2014 jih je bilo 1400 vrst, kar je skoraj desetkrat več. Zdaj jih je več kot 12.000,« je dejal.
Prav to je po biologovem mnenju zasluga za nihanje števila ogroženih vrst, opaženo od leta 2008 do 2018.
Dodaja, da je sprememba metodološkega sistema zagotovila večjo točnost rezultatov, kar v nekaterih primerih je to pomenilo črtanje vrst s seznama tistih, ki jih je treba skrbno spremljati. pozornost. »Uporabljamo merila, ki se uporabljajo v več državah, kot je izguba kakovosti habitata. posvečena merila.«
Eden od izbrisov se je zgodil z vrsto opice drekavca. Po besedah Oliveire je bil primat uvrščen na seznam ogroženih taksonov, a so ga po ponovnem ocenjevanju odstranili z njega.
Raziskovalci so po njegovih besedah ugotovili, da žival ni bila več skoncentrirana na enem mestu, temveč v res, prisoten tudi na drugih geografskih točkah, zaradi česar ni več ustrezal merilu prebivalstva zmanjšano. "Z novo študijo je bilo ugotovljeno, da obstaja tudi v Cearáju in Maranhau, kar je pokazalo, da ni bilo v tako kritični situaciji," pravi.
"Obstaja velik prispevek vrst, ki vstopijo na seznam, in pomemben prispevek vrst, ki ga tudi zapustijo," je opazil.
Na otvoritvi knjige iz leta 2008 je Fundacija Biodiversitas, ki je bila odgovorna za koordinacijo dela v tej fazi, poudarila, uporabil znanstveni okvir, ki ga je razvil leta 1997 in ki so ga »splošno sprejeli vsi, ki se ukvarjajo s to temo v Brazilija".
ICMBio v knjigi opozarja, da so ohranitvene enote (CU) najbolj uporabljen instrument za zaščito habitatov v državi danes.
»Konec leta 2017 je imela Brazilija skupno 1.544.833 kvadratnih kilometrov zaščitenih območij ali 2.029 ohranitvenih enot po vsej državi, od katerih jih 325 upravlja Inštitut Chico Mendes.
Od ogroženih vrst jih ima 732 registrirano pojavljanje v varstvenih enotah, v kategorijah, predvidenih v Nacionalnem sistemu varstvenih enot (SNUC).
Vključujejo na primer zapise o vrstah, ki se na VO pojavljajo le občasno, kot so vrste morske vrste, ki delajo velike premike, kot so kiti in delfini ter nekatere vejice,« piše občina v izvlečku iz knjiga.
»Za 429 taksonov ni evidentiranih v varstvenih enotah, pri 29 pa obstaja verjetnost pojavljanja. Kontinentalne ribe so skupina z največjim številom vrst, ki niso zabeležene v UC, in tudi skupina z največjim številom vrst, za katere je znano, da se v UC ne pojavljajo,« je dodal.
ICMBio tudi opozarja, da kljub vlogi, ki so jo imele konservatorske enote, ohranjanje biotske raznovrstnosti ne more biti odvisno od njih, saj je treba razviti »matriko ohranjanje«.
Inštitut izpostavlja aktivnosti, ki jih izvajajo v okviru Nacionalnih akcijskih načrtov za ohranjanje ogroženih vrst (PAN) oz. načrte za zmanjševanje vplivov na biotsko raznovrstnost zaradi antropogenih dejavnosti (PRIM), ki so še v pripravi. strukturiran.
Glede na publikacijo je bilo doslej izvedenih 60 PAN skupaj z raziskovalnim inštitutom Jardim Botânico do Rio de Janeiro, ki koristi 700 ogroženim vrstam, od katerih je 526 vrst vretenčarjev, 87 vrst nevretenčarjev in 91 vrst rastlin.
Vpliv zaščitnih ukrepov je bil po besedah Oliveire nekaj, kar je bilo potrjeno s kitom grbavcem, znanim po tem, da plava nad obrobjem nacionalnega morskega parka Abrolhos na obali Bahie. »To je najboljši primer. Več prizadevanj za ohranjanje v 20, 30 letih je izboljšalo njegovo oceno [glede na tveganje izumrtja].«
