Z vse pogostejšim pojavom ekstremnih vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi, suše, močna neurja, je dokazov o podnebnih spremembah vedno več. Glede na nedavno študijo, objavljeno v reviji Prihodnost Zemljeprojekcije kažejo, da bo do leta 2100 planet doživel spremembe v svojih podnebnih pasovih.
Raziskovalci so uporabili simulacije za analizo učinkov nihanja temperature in padavin na podnebje v regijah. Zaradi teh sprememb lahko ta območja postanejo popolnoma drugačna v primerjavi s podnebnimi zapisi iz osemdesetih let 19. stoletja, ko so bile izdelane prve podnebne karte.
Poglej več
Potrjeno: Samsung res proizvaja zložljive zaslone za…
Kitajska izvaja poskuse z ribami cebricami na vesoljski postaji...
Glede na študijo, ki jo je izvedla skupina znanstvenikov pod vodstvom Georgea Masona, strokovnjaka za klimatologijo, se ocenjuje, da približno 38 % do 40 % svetovne kopenske površine bi lahko do konca leta prešlo v ločeno podnebno območje. stoletja. Če upoštevamo podnebne modele, ki so bolj občutljivi na podnebne spremembe in globalno segrevanje, bi se lahko ta delež povečal na okoli 50 %.
Raziskovalci so uporabili podnebne modele, ki temeljijo na petih podnebnih območjih, ki jih je predlagal Köppen-Geiger načrtuje prihodnje spremembe glede na sušna, zmerna, celinska in polarna območja in tropski.
Projekcije kažejo, da bi se sušna območja lahko povečala z 31 % na 34 %, tropsko podnebje pa bi se razširilo s 23 % na 25 % svetovne kopenske površine. Te spremembe imajo pomembne posledice, kot so možni vplivi na sistem proizvodnje hrane in možnost širjenja vektorskih bolezni, kot je denga, v regije, ki še niso bile prizadete z boleznijo.
Evropa in Severna Amerika sta regiji, kjer se pričakujejo največje spremembe, kar kažejo tudi ocene približno 89 % oziroma 66 % njihovih ozemelj bo lahko doživelo prehode v podnebna območja drugačen. V Afriki je napovedano povišanje temperatur in večja pogostost vremenskih pojavov, a bo ostalo v mejah.
Podnebne spremembe so že opažene v mnogih delih sveta, še posebej prizadeta so polarna podnebna območja. V obdobju med letoma 1901 in 1930 so te regije predstavljale približno 8 % svetovnega ozemlja. Vendar pa se je zaradi podnebnih sprememb to območje močno zmanjšalo in zdaj pokriva le približno 6,5 % ozemlja, na kar bi lahko napovedano leto močno vplivalo.
Te ugotovitve poudarjajo nujno potrebo po obravnavanju podnebnih sprememb in ukrepanju za zaviranje njihovih vplivov. Podnebne spremembe imajo lahko pomembne posledice za ekosisteme, kmetijstvo, vodne vire in človeško življenje na splošno. Sprejemanje trajnostnih politik in praks je bistvenega pomena za reševanje izzivov, ki jih prinaša globalno segrevanje, ter ohranjanje zdravja in odpornosti našega planeta.
Ljubiteljica filmov in serij ter vsega kar je povezano s kinom. Aktiven radovednež na omrežjih, vedno povezan z informacijami o spletu.