Kljub težavam, s katerimi se še danes srečujemo pri vstopu v visokošolsko izobraževanje in ostajanju v njem, raziskava na spletni strani Quero Bolsa kaže, da Skupno število novih vpisov v brazilsko visokošolsko izobraževanje se je od leta 2010 povečalo za 48 %, vstop domorodnih študentov na brazilske fakultete je močno poskočil večji.
Leta 2010 se je na fakultete vpisalo 2.723 brucev, ki so se izjasnili za avtohtono prebivalstvo. Leta 2017 jih je bilo po zadnjih razpoložljivih podatkih 25.670, kar je 9,4-krat več.
Poglej več
Potrjeno: Samsung res proizvaja zložljive zaslone za…
Kitajska izvaja poskuse z ribami cebricami na vesoljski postaji...
"Sklepamo, da je to povečanje močno povezano s politiko kvot. Tem mladim ljudem moramo ponuditi izobraževanje in pogoje za vstop v visokošolsko izobraževanje,« analizira vodja institucionalnih odnosov pri Quero Bolsa, Rui Gonçalves.
V skladu z zakonom o kvotah (zakon 12.711/12) mora biti 50 % prostih mest na zveznih univerzah in zveznih visokošolskih tehničnih izobraževalnih ustanovah rezerviranih za študente javnih šol. Znotraj zakona so prosta delovna mesta rezervirana za temnopolte, rjave in domorodne prebivalce, glede na odstotek teh populacij v zveznih enotah.
Druga javna politika, ki jo je izpostavil Gonçalves, je program Bolsa Permanência, ki dodeljuje finančno pomoč študentom v ekonomsko ranljivih razmerah. Štipendija za domorodce znaša 900 R$.
Danes je odstotek domorodnih študentov glede na ostale študente (0,68 %) večji od skupnega deleža domorodnih prebivalcev v glede na prebivalstvo države (0,43 %), glede na zadnji popis leta 2010, ki ga je izvedel Brazilski inštitut za geografijo in statistiko (IBGE).
Za koordinatorko Kanindé – Associação de Defesa Etnoambiental, Neide Bandeira, prisotnost avtohtonih prebivalcev v visokošolskem izobraževanju pomembno prispeva k družbi.
»To je velika pridobitev tudi za neavtohtono družbo. Prinašajo kulturno obremenitev, delijo kulturno znanje. Začnejo bolj sodelovati z drugimi družbami in pomagajo zmanjšati predsodke,« pravi. Poleg tega prispevajo k znanstvenemu razvoju države, saj "začnejo razvijati lastne raziskave z domorodnega vidika", dodaja Neide.
Seringueira, se je Neide boril za dostop do lastne izobrazbe. Vas, kjer je živela, je zapustila pri 12 letih in odšla študirat v Porto Velho. Trud družine je bil poplačan in danes si prizadeva dokončati doktorat iz geografije na Zvezni univerzi Rondônia. »Ko sem prišel v mesto Porto Velho, sem bil odločen spremeniti zgodbo, v kateri so se Indijanci vedno slabo razumeli. Želel sem, da so zmagovalci. Študiral sem prikazati zgodovino s strani tistih, ki so bili prikazani kot poraženci.”
19. april je znan kot dan Indijancev. Datum je 2. junija 1943 določil takratni predsednik republike Getúlio Vargas. Odlok-zakon št. 5.540, ki je ustanovil praznovanje, je temeljil na prvem medameriškem indijanskem kongresu, ki je potekal v Mehiki leta 1940. Ukrep je takrat registriran v Zveznem uradnem listu.