Zakaj vesoljci nikoli niso stopili v stik z nami? To je vprašanje, ki že leta bega raziskovalce. Švicarski raziskovalec iz Laboratorija za statistično biofiziko na École Polytechnique Fédérale de Lausanne (EPFL) je po navdihu preproste gobe našel novo razlago. Čeprav statistična verjetnost kaže, da nismo sami v vesolju, nikoli nismo imeli stika z nezemeljskimi bitji.
"Iskali smo le 60 let," pravi biofizik Claudio Grimaldi. "Zemlja je morda preprosto v mehurčku, ki je po naključju brez radijskih valov, ki jih oddaja nezemeljsko življenje."
Poglej več
MCTI napoveduje odprtje 814 prostih delovnih mest za naslednji portfeljski natečaj
Konec vsega: znanstveniki potrdili datum, kdaj bo sonce eksplodiralo in...
Iskanje nezemeljske inteligence je še vedno predmet razprave in nekateri se sprašujejo, ali je vredno truda. Vendar pa je bil razvit statistični model za oceno porazdelitve nezemeljskih signalov in kaže, da je še vedno dovolj prostora za skeniranje. Na podlagi študij poroznih materialov, kot so spužve, bi lahko model pomagal locirati nezemeljske oddajnike signalov, vendar morda ne bo dovolj prenosov, ki bi jih bilo mogoče zaznati.
Ocene verjetnosti, kot je iskanje znakov tehnološkega izvora v Rimski cesti, vključujejo veliko ugibanja. En raziskovalni model izhaja iz predpostavke, da nekje obstaja vsaj en elektromagnetni signal galaksije v danem trenutku, vendar je Zemlja v tihem mehurčku vsaj šest desetletja.
Statistično to pomeni, da je manj kot 1 do 5 emisij na stoletje, zaradi česar so tako pogoste kot supernove. Predpostavke pa je mogoče prilagoditi tako, da so bolj optimistične ali pesimistične.
Odkrivanje nezemljanskega življenja in komuniciranje z njim je zahtevna naloga, ki zahteva modeliranje in strategijo. Zaznavanje prenosa tujkov bi po najbolj optimističnem scenariju lahko trajalo vsaj 60 let, medtem ko bi po najmanj optimističnem scenariju čakanje lahko trajalo več kot 2000 let.
Eden od možnih pristopov je iskanje signalov v podatkih, zbranih s teleskopi na drugih misijah. Grimaldi predlaga, da ta praksa postane standardna.
»Najboljša strategija bi lahko bila sprejetje preteklega pristopa skupnosti SETI k uporabi podatkov iz drugih astrofizikalnih študij – odkrivanje radijske emisije drugih zvezd ali galaksij – da bi ugotovili, ali vsebujejo kakršne koli tehnosignale, in to naredili kot standardno prakso,« pravi. Grimaldi.
Vir: Znanost IOP
