Od začetka časa obstaja pari, ki so pisali zgodovino. Obstajajo zgodbe (legende in miti) in zgodbe parov, ki so zaznamovali neko obdobje.
Vendar moramo razumeti, da do oblikovanja takšnih parov niso vplivale ljubeče želje, temveč družbeni in politični pakti.
Poglej več
Astrologija in genialnost: TO so 4 najbolj briljantna znamenja...
Iphone, ki niso uspeli: 5 lansiranj, ki jih je javnost zavrnila!
Zato smo izbrali štiri pare, ki so zaznamovali klasično antiko in Srednja leta iz različnih razlogov.
Aleksander Veliki je bil cesar makedonsko cesarstvo (ali helenistični imperij) v 4. stoletju pr. W.
Bil je odgovoren za širjenje grška kultura za več regij "starega sveta", predvsem na Bližnjem vzhodu in v Mali Aziji.
Vrh njegove ekspanzionistične politike je bila zmaga nad Perzijsko cesarstvo. Zaradi takšnega osvajanja je cesar vključil ogromne dele zemlje iz Azijska celina in Bližnji vzhod, poleg nadzora nad osvojenimi ljudstvi.
Aleksander si je prizadeval spoštovati kulturo prevladujočih ljudstev, da bi ohranil dobre odnose z njimi.
Po osvojitvi Perzije se je zaljubil v Roksano, baktrijsko plemkinjo, Oksiartovo hčer.
Obstajajo zgodovinarji, ki trdijo, da je bila strast para v resnici resnična. Njun zakon je predstavljal zvezo med grško in perzijsko kulturo.
Skupaj sta imela sina Aleksandra IV., ki ga je kasneje skupaj z mamo in babico (Aleksandrova mati) umoril eden od generalov cesarstva.
Marka Antonija in kleopatra je bil par, ki je zaznamoval Stara leta. Bil je eden izmed generalov, ki so služili v Granatno jabolko v obdobju od Republika, ki je bil poleg Lépida in Otávia eden od članov drugega triumvirata.
Mark Antonij in Kleopatra sta se srečala po smrti Julija Cezarja, ki so jo izzvali rimski senatorji.
Po atentatu na Julija Cezarja, kraljico Egipt veljal za možnega osumljenca. S tem je bil Mark Antonij zadolžen za zaslišanje Kleopatre.
Ko je naletel na mlado kraljico, se je zaljubil. Zapustil je svojo takratno ženo Octavio in odšel živet h Kleopatri v Aleksandrija (tedaj egipčanska prestolnica).
Vse azijsko in egipčansko ozemlje je bilo pod oblastjo Rimljanov. Zaradi predanosti Kleopatri je Mark Antonij celotno dediščino zapustil kraljici in njenim otrokom.
Generalova odločitev je uprla rimske plemiče, ki so sprožili vojaški pohod, ki se je končal z zmago Otávia, ki se je povzpel na položaj cesarja.
Abelard in Heloiza je bil najbolj znan par v srednjem veku. Bil je mojster filozofija in specialist nekaterih študij, kot npr astrologija je alkimija, in delal na šoli katedrale Notre-Dame.
Heloísa je bila ena od študentk zavoda in je živela pod oskrbo svojega strica Fulberta. Zanimanje za iste predmete je združilo oba, ki sta se hitro zaljubila.
Mlada študentka je skušala prepričati svojega strica, naj Abelarda najame za svojega mentorja, da bi dajal zasebne ure doma.
Čez nekaj časa je Fulbert opazil, da je njun odnos presegel akademsko sfero, in Aberlada izgnal iz svojega doma.
Par se je še naprej srečeval na skrivaj in posledično je Heloísa na koncu zanosila s fantom, ki jo je odpeljal v hišo svoje sestre v Vila de Pallet.
Kmalu zatem se je Abelardo vrnil v Pariz odločen, da bo mladega dekleta zaprosil za roko. Stric je odobril in poročila sta se.
Vendar so se ljudje blizu Fulberta posmehovali dejstvu, da se je nečakinja poročila noseča. Zgrožen je najel nekaj privržencev, da so šli v hišo para in kastrirali Abelarda.
Soočen s takšno tragedijo se je deček odločil, da bo živel v samostanu. Tudi Heloísa je sledila istim korakom in se preselila v samostan.
Vendar sta še naprej ohranjala stike prek pisem, ki so odsevala vso ljubezen, ki sta jo čutila drug do drugega.
Ferdinand Aragonski in Izabela Kastiljska je bil par, ki je izstopal na prehodu iz srednjega veka v Moderna doba. Oba sta hispanskega porekla, zaslužna sta bila za nastanek Evropi.
Njun zakon je združil ozemlje, ki trenutno ustreza Španija. Decembra 1496 je papež Aleksander VI paru podelil naziv »katoliška kralja«.
Katoliški naslov je španskemu kraljestvu omogočil izgon muslimani iberskega ozemlja in s tem postal velik pomorski imperij.
Poleg tega sta Isabel in Fernando financirala ekspedicije genovskega pomorščaka Krištofa Kolumba v Atlantskem oceanu, da bi dosegel Indijo.
Ta ekspedicija je sprožila prihod Kolumba na Ameriška celina, leta 1492. Posledica tega podviga je bila kolonizacija številnih domorodnih ljudstev.
Več o tem na:
