A dinamit Gre za eksplozivno napravo, sestavljeno iz nitroglicerina in vpojnih snovi. Nitroglicerin je nestabilen material in občutljiv na trenje ali povišanje temperature, zaradi česar lahko eksplodira.
Na ta način je dinamit zelo prisoten v risankah, kot je Cestni tekač, vendar je izjemno nevaren in se ga ne sme uporabljati za komedija.
Poglej več
Astrologija in genialnost: TO so 4 najbolj briljantna znamenja...
Iphone, ki niso uspeli: 5 lansiranj, ki jih je javnost zavrnila!
Kljub temu, da se pojavlja tudi na otroških risbah, veliko ljudi ne pozna izvora dinamita. Če želite izvedeti več, si oglejte ki je izumil dinamit!
Začetek ustvarjanja dinamita se je zgodil leta 1846 s kemikom italijanščina Ascanio Sobrero. V svojem laboratoriju je povezal glicerol, dušikovo kislino in žveplovo kislino, kar je povzročilo nitroglicerin. Vendar je bil nitroglicerin izjemno nestabilen in je zlahka eksplodiral.
Alfred Nobelon je bil tisti, ki je ustvaril bolj stabilen eksploziv iz mešanice nitroglicerina in diatomejske zemlje. Bil je prvi večji proizvajalec materiala, vendar je zaradi že omenjenih težav njegova tovarna eksplodirala, kar je leta 1864 povzročilo smrt njegovega brata Emila Nobela in štirih drugih mož.
Zaradi tega se je Alfred posvetil odkrivanju varne manipulacije z nitroglicerinom. Potem, leta 1867, je imel idejo, da bi material zmešal z drugim vpojnim sredstvom: kremenom.
Tako je bilo treba za razstrelitev dinamita vključiti detonator, ki ga je prav tako izumil Alfred Nobel. Detonator je narejen iz vžigalne vrvice, lesenega moznika in smodnika. Tako se samo z udarnim valom, ki ga sprosti detonacija, sproži dinamit.
Leta 1867 je Nobel prejel patent za dinamit, vendar je nadaljeval z raziskavami. Že leta 1876 je znanstvenik patentiral gelignit, gel, sestavljen iz nitroglicerina, celuloze in drugih želatinastih snovi.
Gelignit pa se je poleg tega, da je stabilnejši od prvotnega dinamita s kremenom, izkazal tudi za močnejšega, poleg tega se ne topi v vodi.
Preberite tudi: