Hopscotch (ali telovadnica, plima, čevelj, letalo in opica, odvisno od regije v Braziliji), ki so jo v Brazilijo prinesli Portugalci, je ena najbolj priljubljenih in praktičnih iger. Samo malo prostega prostora, kreda (ali palica, če je na tleh), kamenček in to je to – že imate vse materiale za igro!
Na tleh je najprej narisano zaporedje 10 kvadratov, ki se izmenjujeta med enim in dvema blokoma. Vsak od njih ima številko.
Ko je to storjeno, mora otrok vreči kamen v skakalnico. Na kvadrat, na katerega pristane, ni mogoče stopiti. S skokom z eno ali dvema nogama mora igralec prečkati, dokler ne doseže številke 10. Kdor stopi z igrišča, izgubi.
Corre Cotia, ki izvira iz Srednjega zahoda, je igra, ki združuje oznako s cirando. Otroci, ki sedijo v krogu, pojejo tematsko pesem igre, medtem ko eden hodi v krogu z robčkom ali drugim predmetom v roki.
Run cotia, v hiši tete
Run vine, pri babici
Robec v roki je padel na tla
lepo dekle mojega srca
Lahko igram? ne!
Ne bo nihče pogledal? ne!
Igral sem!
Ko je pesmi konec, kdor je v krogu, zapre oči, igralec, ki stoji, pa prikrito položi robec za nekoga.
Ko otrok za seboj opazi robček, mora vstati in steči za tistim, ki ga je postavil za njim, ta pa mora skušati zasesti prazno mesto. Če ga ujamejo, mora nadaljevati z nalogo skrivanja robca.
Če želite igrati, zberite manj stolov, kot je število udeležencev v igri. Med predvajanjem glasbe se otroci vrtijo okoli sedežev. Ko se pesem ustavi, se morajo vsi usesti. Kdor ne dobi stola, je izločen in ples se nadaljuje, vendar zdaj brez drugega stola, da bi nadomestili tiste, ki so odšli. Igra se nadaljuje, dokler ne ostane le še en stol in s tem zmagovalec.
Tag je z različnimi različicami zagotovo ena najbolj priljubljenih iger med otroki – morda ne toliko za starše in učitelje. Igra je preprosta: en otrok je lovilec in mora teči za drugimi otroki. Kogar ji uspe z enim dotikom ujeti, postane novi lovilec.
Tudi ta je klasična: en otrok z zaprtimi očmi šteje do 10, drugi pa se skrijejo. Po štetju mora iti ven iskat svoje prijatelje. Zadnji, ki ga najdejo, mora steči do ščuke (mesta, kjer je lovilec štel) in reči "Reši svet!". Če mu uspe, so vsi, ki so bili ujeti, rešeni in ista oseba, ki je opravila štetje, ga mora ponoviti.
Tudi ta potegavščina ima več različic. Z eno ali dvema vrvema ju dva otroka gugata ali vrtita, drugi pa skačejo, eden ali več hkrati. Kdor stopi na vrv, izpade iz igre. Pesmi in druge priljubljene pesmi so lahko tudi del dejavnosti.
Pri vlečenju vrvi se uporablja tudi vrv, vendar na drugačen način. V tej igri se oblikujeta dve skupini, vsaka na strani vrvi. Skupaj vsak vleče na svojo stran. Zmaga tisti, ki preteče označeno črto.
Otrok ima zavezane oči in mora najti druge igralce. Ko nekoga najde, mora poskusiti uganiti ime osebe. Če zadene, najdena oseba postane nova »slepa koza«.
V istem slogu kot Cabra Cega ima v Gato Mia tudi otrok zavezane oči in mora iti iskat druge. Razlika med igro, ki se lahko igra tako v svetlem kot v temnem okolju, je v tem, da mora lovilec, ko najde drugega igralca, mijavkati – od tod tudi ime igre! Če iz mijavkanja ugane, kdo je, je oseba, ki se je dotakne, novi lovilec.
Organizirani v vrsto, otroci združijo roke v obliki školjke, da jih pustijo priprte. Po drugi strani pa drugi igralec s prstanom v svoji roki, ki je nameščen na enak način, ga podaja v roke drugih udeležencev, dokler predmet diskretno ne pusti v dlani nekoga.
Otrok, ki je imel prstan, nato izbere drugega, da poskusi uganiti, kdo v vrsti ima prstan. Če ji ne uspe, se igra začne znova, tokrat s tisto s prstanom.
Ročna igra se igra v krogu, v katerem otroci udarjajo po dlaneh med petjem pesmice:
A-do-le-ta
Le petitzdravo bedak
Le café co čokolada
A-do-le-ta
Potegnite armadillov rep
Ti si bil tisti, ki je odšel!
Barra kriči, izbruh jeze, neumno!
Izdelane iz lesa ali drugih materialov, v najrazličnejših barvah, so kolovratke še vedno hit. Z vrvico, ovito okoli igrače in močno potegnjeno, se vrtavka spusti na gladko površino.
Ne glede na to, ali ste sami ali v skupini, zabava v igri vedno poskuša premagati sebe (ali svoje nasprotnike) z daljše vrtenje ali celo žongliranje, kot pri lovljenju vrha z dlanjo, medtem ko je še teče.
V paru ali večji skupini je vislica vsestranska igra brez skrivnosti. Eden ali več igralcev mora uganiti, kaj je beseda, njihovi edini namigi pa so število črk in tema, povezana z besedo. Za vsako napačno črko je narisan del telesa, ki bo obešen. Igra je končana šele, ko je beseda uganjena ali ko se na vislicah oblikuje celotno telo.
Klasično je letenje z zmajem ena najboljših možnosti za igro na prostem. Zmaji (ali raže, pandorge in papige) so narejeni iz svilenega papirja, nataknjenega na palice. Da jih strpamo, je treba narediti rabiolo, z lastno vrvico in nanjo privezanimi kosi plastike.
Idealno je igrati na vetroven dan, da zmaj lažje poleti. Najboljša mesta za letenje so tista z malo ali brez električnih kablov, na primer na podeželju in na plaži, tako da ni nevarnosti, da bi se zmaj zapletel v žice in povzročil hude in hude nesreče. Vedno je priporočljiv tudi nadzor odrasle osebe.
Vsak igralec položi svoje barvne frnikole v krog na tla. Cilj igre je udariti nasprotno žogico s svojo žogo, tako da zapusti območje.
Običajno igralci stavijo na frnikole. Vsak zmaga tistega, ki mu gre prav in jih prisili, da zapustijo krog.