Caco Barcellos je med gledalci znano ime. Novinarka je s skoraj 50-letno kariero, od tega 16 v oddaji “Profissão Reporter”, povedala nekaj o o svoji dosedanji poti, izzivih poklica in užitku, da še vedno dela s tem, kar ljubi, da bo dopolnil 72 let leta.
Poglej več
Lažne novice! 10 laži. Generacija X je odraščala v veri – in morda …
Za odmašitev kuhinjskega odtoka uporabite kavno usedlino; vedeti kako
"Želim delati do zadnjega dne svojega življenja, saj verjamem, da je naše delo, ne glede na to, kako preprosto je, relativno pomembno," je dejal v intervjuju za Jornal Extra. Caco še pravi, da bo delo novinarja vedno obstajalo in da bo vedno obstajalo življenje za kamero.
Profissão Repórter že leta prikazuje realnost rutine novinarjev, ki se na ulicah soočajo s številnimi izzivi, Caco pa je bil vedno v ospredju tega, vodi svojo ekipo skozi skupnosti, stopi v stik z ljudmi in pokaže surovo resničnost najmanjših naklonjen. »Vedno sem obkrožena z veliko ljudmi, občutljiva sem na naklonjenost ljudi. V skupnostih ljudje vzklikajo: 'Prihaja tip z belimi lasmi, ki rad vstopa v našo hišo'. Veseli me zaupanje ljudi v nas,« komentira.
Po Cacovih besedah je ustvarjanje bolj poglobljenega časopisa nekaj drugega od tega, kar vidimo danes, v dobi hitrih informacij, zato imajo še vedno veliko prostora na televiziji. Novinar še pravi, da vsak teden praznuje priložnost, da naredi časopis za toliko ljudi.
Na vprašanje o strahu pred opravljanjem poklica Barcellos poudarja, da je trenutno, z veliko polarizacijo in vse večjim zanikanjem v državi, razred deležen številnih napadov. »Tam so milicijske skupine, ki nas poskušajo ustaviti, oborožene skupine... Toda mi moramo biti tam! Tveganje obstaja, vendar moramo zaviti in iti tja ter zaščititi svojo ekipo.” Vendar pa po njegovih besedah pri ustvarjanju zgodb med najrevnejšimi oziroma na mestih, ki veljajo za bolj nevarna, njega in njegovo ekipo vedno obravnavajo z velikim spoštovanjem in čuti, da si ljudje želijo njihovo prisotnost tam.
Caco je v življenju in poklicu že prehodil dolgo pot: prestal je že diktaturo, obljubo miru z njenim koncem in zdaj živi v scenariju nasilja v državi. Policijsko nasilje je komentiral, da se je varnost države vedno izvajala s skrajnim nasiljem. »Vsak dan od leta 1970 ubijajo ljudi. Če bi bilo res, da je ta politika konfrontacije učinkovita, bi bila Rio in São Paulo raj,« pravi na to temo.
Novinar je komentiral tudi primer Moïseja, mladega Kongovca, ki je bil nedavno do smrti pretepen v kiosku v Barra da Tijuca. »Navdušila me je tako brutalnost udarcev mladeniča iz Konga kot število ljudi, ki so gledali in naredili nič. Zakaj ni nihče zavpil 'nehaj'? Deset ljudi je več kot tri osebe. Kako to, da v družbi ni ljudi, ki bi kričali 'dovolj'?«
Na vprašanje o pripovedovanju žalostnih zgodb Caco pravi, da v težkih situacijah zna zadržati solze, doma pa si dovoli jokati. »Sram me je, te neumnosti, da moški ne morejo jokati. To je nekako zakoreninjeno."
Caco je izjavil, da se ne ozira na svojo veličastno novinarsko kariero, niti nima načrtov za daljno prihodnost, zagotavlja le, da mu gre zdravje zelo dobro. »Glede na zadnji izpit, ki sem ga opravljal, je moja presnovna starost 53 let. Veliko sem prebrala, tudi navodila za uporabo zdravila. In tudi ukvarjam se s športom, igram nogomet. Sploh ne govorimo več o letih, govorimo o energiji”. Obenem novinar obžaluje, da bo moral nekega dne oditi in prenehati videti razvoj planeta in družbe.
Novinarju, ki ima naslednji mesec rojstni dan, želimo še na mnoga leta, da še naprej z veliko odgovornostjo prenaša informacije v dom Brazilcev.