Povej nam, kateri je tvoj najljubši predmet v šoli? Če odgovorite Zgodovina, popolnoma razumemo! Območje je fascinantno, saj človeka spremlja že od zore človeštva in nam omogoča razumeti, kakšno je bilo življenje v posameznih obdobjih.
Toda kaj pravzaprav je zgodovina? Kaj študiraš? Kdo opravlja to delo in kako poteka? Spremljajte z nami vse odgovore na ta vprašanja, poleg drugih informacij, pomembnih za temo.
Poglej več
Znanstveniki uporabljajo tehnologijo za odkrivanje skrivnosti starodavne egipčanske umetnosti...
Arheologi so odkrili osupljive grobnice iz bronaste dobe v...
Koncept zgodovine pravi, da je veda, ki preučuje razvoj človeka skozi čas. Na ta način je treba analizirati like, ki so vpleteni v procese, dejstva, ki so se zgodila, in tako razumeti vsa zgodovinska obdobja.
Za stare Grke, ustvarjalce te znanosti, je zgodovina pomenila raziskovanje in raziskovanje. V njem so iskali sledi preteklosti, tudi slavo in tragedije, ki so jih doživljali predniki.
Ko omenjamo razumevanje zgodovinskih obdobij, vključujemo razumevanje družbe, kulture, ekonomije, politike in vseh vpletenih dejavnikov. To delo opravlja zgodovinar, diplomirani zgodovinar, ki analizira dejstva in proizvaja znanje.
Pravijo, da je bil prvi zgodovinar Grk Herodot in zato velja za »očeta zgodovine«. Bil je pionir pri raziskovanju preteklosti, da bi prišel do zgodovinskega znanja. Vendar je bil Tukidid tisti, ki je prvi uporabil kritične metode.
Med njimi sta bila križanje podatkov in uporaba različnih virov. Preučevanje zgodovinskih zapisov se imenuje zgodovinopisje, medtem ko zgodovinopisje proučuje, zakaj so se dejstva zgodila.
Preučevanje zgodovine ne more biti objektivno, ker vedno temelji na merilih in metodah, ki ustrezajo različnim avtorjem. Poleg tega upošteva družbeno-zgodovinski kontekst, ki povzroča različne procese.
Koncept sam prinaša delček tega, kar predlaga zgodovina, to je reševanje in poročanje o kulturnih vidikih regije ali družbe. Cilj razumevanja preteklosti je ravno razumevanje sedanjosti iz razvojnega procesa.
Zgodovina si že od začetka uporabe prizadeva rekonstruirati zgodovinska dejstva, da ne bi dovolila, da bi umrl spomin na ljudstvo ali narod in s tem tudi na civilizacijo samo. Zato je bil vedno prisoten v vseh družbah.
V tem kontekstu jo je mogoče predstaviti na različne načine, med katerimi so glavni narativna, pragmatična, znanstvena in analna zgodovina. Pri vseh je glavni cilj povezati preteklost s sedanjostjo, da bi razumeli sedanjo družbo.
Zgodovinarjevo delo temelji na dveh obdobjih, prazgodovini in zgodovini. V prvem temelji na likovnih virih (kipi, jamske poslikave, okrasje) in materialih (orodje, kosti, kamniti predmeti, keramika in fosili).
Njegovi viri se širijo pri študiju zgodovine, dajanjem na voljo oblačil, knjig, podob, ustnih in dokumentarnih zapisov, kovancev, materialnih predmetov, posnetkov, časopisov in mnogih drugih.
Da bi olajšali preučevanje človeštva, je bila zgodovina razdeljena na več obdobij, dokler ni prišla do danes. Poglejte, kaj so:
Zgodovinar ne dela sam in se za razumevanje celotnega zgodovinskega procesa opira na znanstvenike z drugih sorodnih področij. Med njimi lahko omenimo:
