Od neodvisnost Brazilije, sprejetega 7. septembra 1822, je država šla skozi več faz družbenih in političnih nemirov.
Dejavniki, ki so prispevali k nastanku burnih obdobij, so bili upori, poskusi državnih udarov, odstopi in izvedba državnih udarov.
Poglej več
Znanstveniki uporabljajo tehnologijo za odkrivanje skrivnosti starodavne egipčanske umetnosti...
Svetnik predlaga uvedbo "dneva Batmana" v...
v celotnem zgodovina Brazilije do danes je država doživela pet odstopov voditeljev držav.
Zato smo zbrali glavne elemente, zaradi katerih so ti voditelji opustili vodenje brazilske države.
Dom Pedro I je bil prvi državni voditelj v Brazilija in prvi, ki je odstopil s funkcije. Odpovedal se je prestolu v korist svojega sina Pedra de Alcântara (Dom Pedro II), aprila 1831.
Med različnimi dejavniki, ki so ga pripeljali do takšnega stališča, so naraščajoče nasprotovanje liberalnega krila cesarju, gospodarske težave in socialni upori.
O Maršal Deodoro da Fonseca je bil odgovoren za razglasi republiko od državnega udara proti takratnemu cesarju Domu Pedru II.
Zato je Deodoro po 15. novembru postal predsednik Brazilije do izdelave novega Ustava Za državo.
Novo ustavno besedilo je bilo potrjeno leta 1891. Razglasitev dokumenta je Deodoru omogočila, da postane predsednik Brazilije z glasovanjem kongresa.
Takratni predsednik naj bi služil štiriletni mandat. Izvoljeni podpredsednik je bil tudi maršal, Floriano Peixoto.
Za vlado Deodora da Fonsece so bile značilne napetosti s kongresom, ki so jih povzročale politične težave, kot je bila izbira Barãa de Lucene za vodjo ministrstva za finance.
Kot monarhist je Lucena predstavljal žalitev za republikanske parlamentarce, ki so želeli, da bi politične institucije predstavljali republikanski posamezniki.
Poleg tega odnos barona Lucene ni bil všeč kongresnikom, ki so ga upoštevali avtoritarna v svojih odnosih in brez sposobnosti spopadanja z gospodarsko krizo, ki jo je država doživljala ta trenutek.
Kot odziv se je kongres odločil sprejeti predlog zakona, ki je omejil pooblastila predsednika. Razdražen zaradi ukrepa, ki ga je sprejel kongres, se je Deodoro odločil, da bo novembra 1891 spodbudil državni udar.
V boju proti državnemu udaru je brazilska mornarica grozila z bombardiranjem takratne zvezne prestolnice Rio de Janeiro. V strahu pred akcijo Armade je Deodoro da Fonseca 23. novembra 1891 odstopil s položaja predsednika.
Getulio Vargas prišel na oblast z državnim udarom leta 1930. Njegovega bivanja vodenju države, znanega kot je bil Vargas, so zaznamovale tri faze:
Zadnja faza Vargasove dobe, znana tudi kot diktatura Estado Novo, je sovpadala z istim obdobjem Druga svetovna vojna (1939-1945).
Zaradi te realnosti je Vargas zavzel protislovno stališče, ko je dovolil vstop Brazilije poleg zavezniških držav, torej proti Nemčija in Italija.
Na ta ukrep so gledali s sumom, saj je Vargas prevzel profil totalitarnega voditelja, na katerega je vplival nacifašizem leta Adolf Hitler in Benito Mussolini.
Zaradi zmage zavezniških držav je Vargasov režim izgubil verodostojnost. Tako so tedanjega predsednika začeli trpeti intenzivni pritiski, da zagotovi vrnitev demokracija v Braziliji.
Brez podpore vojske in z velikim pritiskom opozicije za njegov odstop se Vargas leta 1945 odloči zapustiti poveljstvo države.
Jânio Quadros se je 31. januarja 1961 povzpel na mesto predsednika Brazilije s protislovno politično držo, ki jo je zaznamovalo stičišče populizem levo s konservativnim in liberalnim diskurzom.
Po izvolitvi je postalo sporno njegovo početje, kot je prepoved uporabe bikinijev v plaže in poklon levičarskemu argentinskemu revolucionarju, Ernesto "Che" Guevara.
Quadros je od vlade podedoval visoko inflacijo Jucelino Kubitschek. Za boj proti temu je zamrznil plače in cene izdelkov ter omejil izdajanje kreditov. Ta akcija je povzročila revolt prebivalstva in opozicije proti vladi.
Poleg tega je del Nacionalne demokratične unije (UDN) popolnoma nasprotoval Jâniovi vladi, predvsem Carlos Lacerda, vodja stranke.
Carlos Lacerda je bil poleg tega, da je bil politik, lastnik časopisa, ki je vsakodnevno napadal vlado. 24. avgusta 1961 se je Lacerda javno oglasil, češ da je imel predsednik cilj spodbujati državni udar.
Dan po tej izjavi je Jânio Quadros odstopil s predsedniškega položaja.
Fernando Collor je bil leta 1989 izvoljen za predsednika Brazilije na prvih neposrednih volitvah po vojaška diktatura.
Leta 1992 je Collor zaradi obtožbe vpletenosti v korupcijsko shemo imel obtožba odprt proti njemu.
Sum poneverbe je prispeval k njegovi neučinkovitosti pri reševanju gospodarske krize, ki jo je podedoval od predhodne vlade, Jose Sarney.
Poleg tega je sčasoma začel izgubljati zaveznike v poslanski zbornici in senatu. Posledično se je postopek obtožbe premaknil naprej in sojenje je bilo 29. decembra 1992.
Pred začetkom sojenja pa je Collor kongresu in zveznemu vrhovnemu sodišču poslal pismo o odstopu.
Collorjev cilj je bil odstopiti s predsedniškega položaja, preden ga dokončno odstranijo. Vendar njegovo dejanje ni imelo učinka, saj je bil njegov primer presojen na enak način.
Collorju so bile odvzete politične pravice, torej v naslednjih osmih letih ni mogel biti izvoljen na nobeno javno ali politično funkcijo.
Več o tem na: