Vemo, da je Tridentinski koncil to je bilo srečanje, ki je v italijanskem mestu Trento zbralo najvišje vodstvo katoliške Cerkve med letoma 1545 in 1563.
Svoje znanje o tej temi preverimo z reševanjem Vaje na tridentinskem koncilu ki ga je za vas izbrala ekipa Escola Educação?
Poglej več
Znanstveniki uporabljajo tehnologijo za odkrivanje skrivnosti starodavne egipčanske umetnosti...
Arheologi so odkrili osupljive grobnice iz bronaste dobe v...
1 — Katere so bile glavne teme razprave na tridentinskem koncilu?
a) Protestantizem in reformacija islama.
b) Islamizem in reformacija katoliške cerkve.
c) Reforma katoliške cerkve in budizem.
d) Protestantizem in reformacija katoliške cerkve.
2 — Odgovoren za številne preobrazbe na družbenem, gospodarskem, političnem in kulturnem področju _______________ je Katoliško cerkev prisilil, da si prizadeva za spremembe v svojih dejanjih, o katerih je razpravljal koncil v Trent.
a) Islam
b) Budizem
c) Protestantizem
d) krščanstvo
3 — Gibanje z imenom _______________ je bilo večino razprav gibanja določeno med Tridentinskim koncilom.
a) Protestantska reformacija
b) katoliški protestantizem
c) Protireformacija
d) katoliška protireformacija
4 — Znatna rast protestantizma v šestnajstem stoletju je prispevala k politični napetosti, s katero se sooča Evropejci so zaradi protestantske reformacije ________________ videli potrebo po razpravi o tem vprašanju v svet.
a) monarhija
b) katoliška cerkev
c) protestantska cerkev
d) katoliška cerkev in monarhija
5 — Ali je pravilno reči, da je Tridentinski koncil prispeval k ohranitvi prevlade katoliške Cerkve?
a) Da, ker je iz njega nastala katoliška cerkev.
b) Ne, ker je bil Tridentinski koncil srečanje med visoko kupolo katoliške cerkve, ki je potekalo izključno za omogočanje zakonskih zvez med ljudmi iz različnih družbenih razredov.
c) Ne, ker je Tridentinski koncil razveljavil sodelovanje katoliške Cerkve v vsakdanjem življenju Evropejcev.
d) Da, ker je bil cilj Tridentinskega koncila okrepiti moč in vpliv katoliške cerkve proti širjenju protestantizma.
6 — (Cesgranrio) V kontekstu različnih verskih konfliktov, ki so izbruhnili v Evropi v 16. stoletju, identificiramo sklic Tridentinskega koncila s strani katoliške Cerkve od leta 1545. Med njegovimi določili pravilno izpostavljamo:
a) priznanje politične in teološke avtoritete anglikanske cerkve pred papežem, s čimer so se končali konflikti, ki so bili v Angliji izzvani zaradi boja Henrika VIII. proti Vatikanu.
b) odprava redne duhovščine kot rešitev za zajezitev zlorab, ki jih izvaja Cerkev, kot je prodaja odpustkov in zakramentov.
c) uraditev kalvinističnega nauka, ki je komercialni dobiček priznaval kot božji dar in ne več kot oderuški greh, kot novo katoliško dogmo.
d) podrejenost katoliške cerkve sekularnim cesarskim državam in veljavnost svobodne razlage Svetega pisma.
e) ponovna potrditev katoliške cerkvene hierarhije in ponovno delovanje sodišča Svetega inkvizicijskega urada.
7 — Po tridentinskem koncilu je razlaga Svetega pisma postala:
a) ekskluzivnost katoliške cerkve.
b) ignorirana s strani katoliške cerkve.
c) na novo predelala katoliška cerkev.
d) ekskluzivnost protestantske cerkve.
8 — Označi alternativo, ki vsebuje nekatere značilnosti Tridentinskega koncila.
a) Ponovna potrditev katoliških doktrin; ohranjanje sedmih zakramentov in duhovniškega celibata; ohranjanje hierarhije duhovščine.
b) Ponovna potrditev katoliških doktrin; izključitev iz sedmih zakramentov in duhovniški celibat; ohranjanje hierarhije duhovščine.
c) Ponovna potrditev katoliških doktrin; ohranjanje sedmih zakramentov in duhovniškega celibata; izključitev iz duhovniške hierarhije.
d) Ponovna potrditev protestantskih doktrin; ohranjanje sedmih zakramentov in duhovniškega celibata; ohranjanje hierarhije duhovščine.
9 — (PUC – MG) Papež Pavel III., soočen z napredovanjem protestantizma, skliče XVIII. cerkveni zbor. katoliške cerkve, zbrane v Trentu v Italiji od leta 1545, ki kot rezultate predstavljajo razen:
a) priznanje krsta in poroke kot edinih veljavnih zakramentov.
b) ustanovitev semenišč za vzgojo klerikov.
c) krepitev papeške oblasti z nezmotljivostjo papeža.
d) sprejetje latinščine kot uradnega bogoslužnega jezika katoliške Cerkve.
e) določitev duhovniškega celibata in boj proti krivoverskim gibanjem.
10 — (UFMG) Vse alternative vsebujejo cilje politike katoliške Cerkve, začrtane med Tridentinskim koncilom, RAZEN:
a) Širjenje krščanske vere.
b) Moraliziranje duhovščine.
c) Ponovna potrditev dogem.
d) Preganjanje herezij.
e) Sprostitev celibata.
1 — D
2 — C
3 — C
4 — B
5 — D
6 — In
7 — The
8 — A
9 — A
10 — In
Več o tem na:
