Avtokracija je oblika vlade, ki temelji na prepričanju ene same osebe z neomejeno močjo.
Ta izraz je bil prvič uporabljen v Antična grčija sklicevati se na generale, ki so sprejemali odločitve, ne da bi se posvetovali s skupščino. Bili so poklicani avtokrator kar v prevodu pomeni "sam" in Kratos, »vlada«, »moč«.
Poglej več
Na internetu je naprodaj strupena raztopina, ki obljublja ozdravitev avtizma
Nevladna organizacija meni, da je zvezni cilj celovitega izobraževanja v državi "neverjeten".
Tako je avtokracija samosvoja vlada, ki centralizira vso oblast v rokah enega samega vladarja, ki ne upošteva zunanjih predlogov za odločanje. Avtokracija je nasprotje demokracija, v katerem ljudje aktivno sodelujejo pri odločitvah države.
Figura avtokrata je neposredno povezana z oblastjo.
Na splošno avtokracijo predstavljajo diktature ali po absolutne monarhije. Tako diktator kot absolutni monarh koncentrirata vso moč v svojih rokah.
V diktaturi se avtokracija vidi kot rešitev za premagovanje družbenih konfliktov. Koncentracija moči v politični osebnosti, povezana z odpravo državljanskih pravic, se vidi kot edini izhod za zaščito družbe pred morebitno grožnjo (namišljeno ali resnično).
med evropskih totalitarnih režimov ki so prevladovali v prvi polovici dvajsetega stoletja, so avtokrati prevzeli nazive, ki so krepili njihovo moč. Oglejmo si nekaj primerov:
Vsi ti izrazi so bili uporabljeni za označevanje poglavarja, ki je vodil narod.
V absolutni monarhiji se kraljeva moč meša z božansko močjo. Ker velja za materializacijo Boga na zemlji, so kraljeva dejanja upravičena z božanskim načrtom. Za absolutne monarhe je kraljeva volja Božja volja.
Tako v avtokratski vladi ljudstvo nima moči pri odločitvah države, ki jo upravlja sama (avtomobili) vlada.
V tem modelu je običajno, da je moč političnega voditelja neomejena in koncentrirana, da so informacije nadzorovane ter da so državljanske pravice in svoboščine posameznika omejene.
meščanska avtokracija je koncept, ki ga je ustvaril raziskovalec Florestan Fernandes, da se nanaša na brazilsko družbeno strukturo.
Zanj je Brazilija država, ki ima lažno demokracijo, saj gre le za interese najbogatejših (buržoazija) veljajo za to, da lahko vplivajo na politiko države.
V tem smislu je delavski razred postavljen v ozadje, njegove zahteve pa se ne upoštevajo. Poleg tega je na tem razredu, da deluje v skladu z interesi buržoazije pod grožnjami povračilnih ukrepov, ki vključujejo maščevanje in odpuščanje.
Buržoazija je torej dejanski nosilec politične moči v Braziliji, saj svoje interese brani v vseh sferah države (zakonodajni, izvršilni in sodni). To dejstvo preprečuje, da bi demokracija postala učinkovita.
Več o tem na: