kaj je komuna? O pomen izraza komuna, v najširšem smislu, je a lokalna skupnost, ki je lahko mestna ali podeželska, z relativno upravno avtonomijo, torej da je emancipirana. Je samostalnik ženskega rodu, njegov verjeten izvor pa izhaja iz francoščine (običajni = mesto).
Izraz je bil uporabljen že v dveh revolucionarnih vladah. Med letoma 1792 in 1794, med Francoska revolucija, po padcu starega vladnega sistema se je meščansko gibanje odločilo ustanoviti začasno lokalno vlado, ki se je imenovala komuna.
Poglej več
22.02.22: Kaj pomeni ta datum? Kakšni so učinki na naše…
Čemu je namenjen vsak simbol pralnega stroja?
Leta 1871 je bilo proletariatsko gibanje na vrsti za vzpostavitev revolucionarne oblasti v Parizu, da bi izboljšalo življenjske in delovne razmere delavcev. Imenovan za Pariška komuna, je bil to prvi poskus v zgodovini uveljavitve socialistične vlade.
V Italiji beseda komuna označuje osnovno enoto teritorialne organizacije, torej enakovredno občini. V Franciji je občina najmanjša upravna enota ozemlja. Na Kitajskem so neodvisno skupnost, ki jo je ustvarila kitajska revolucija, zaradi skrbi za svoje interese, tako kot majhna mesta, imenovali "ljudske komune".
Lahko predstavlja tudi združenje, sestavljeno iz več vasi za izboljšanje kmetijstva in usklajevanje dela splošnega pomena. Na Portugalskem se nastanitve, ki študentom nudijo stanovanja in klub, imenujejo »univerzitetne komune«.
V Braziliji se izraz »komuna« pogosto uporablja kot sklicevanje na komunizem, politično in socialno-ekonomsko doktrino, ki zagovarja organizacijo temelji na kolektivnem lastništvu proizvodnih sredstev, da bi vzpostavili enakopravno družbo brez družbenih razredov in ki je ne nadzoruje Država.
V kontekstu srednjega veka je »komuna« označevala združenje meščanov, ki so imeli pravico do samoupravljanja. Komunalno gibanje je izšlo iz občine, ki je gibanje, ki ga je organiziralo meščanstvo v poznem srednjem veku. Njegov cilj je bil osvoboditi mesta izpod fevdalne oblasti, predvsem zaradi pobiranja davkov fevdalcev, ki so ovirali prosto blagovno menjavo in s tem onemogočali razvoj komercialni.
Emancipacijo mest so lahko dosegli na dva načina: s plačilom prebivalcev suzerenom, ki so podelili »Franšizne listine«, ki so mesta osvobodile njihovih domen ali z vojnami med meščani in gospodi fevdalno. Mesta, ki so se osvobodila fevdalne oblasti in pridobila upravno in gospodarsko avtonomijo, so imenovali »srednjeveške občine« ali »franška mesta«.
Povezane vsebine:
