Education for all people
Zapri
Meni

Navigacija

  • 1 Leto
  • 5. Letnik
  • Literatura
  • Portugalski Jezik
  • Slovenian
    • Russian
    • English
    • Arabic
    • Bulgarian
    • Croatian
    • Czech
    • Danish
    • Dutch
    • Estonian
    • Finnish
    • French
    • Georgian
    • German
    • Greek
    • Hebrew
    • Hindi
    • Hungarian
    • Indonesian
    • Italian
    • Japanese
    • Korean
    • Latvian
    • Lithuanian
    • Norwegian
    • Polish
    • Romanian
    • Serbian
    • Slovak
    • Slovenian
    • Spanish
    • Swedish
    • Thai
    • Turkish
    • Ukrainian
    • Persian
Zapri

Leta 2023 bi lahko približno 50 Spixovih makavov prispelo v Brazilijo

Približno 50 Spixovih makavov (Cyanopsitta spixii) lahko v Brazilijo prispe leta 2023. Po skoraj 20 letih, ko so začeli veljati za izumrlo, bo prišlo do ponovne naselitve ptic v državi, pri čemer ta količina prihaja iz Nemčije. Ponovna naselitev je projekt rekompozicije brazilske caatinge z vrsto, ki je bila ogrožena.

Ti živali naj bi prispel v mesecu januarju, kot je poudarila Camile Lugarini, izvršna koordinatorka Nacionalni akcijski načrt (PAN) za Spix's Macaw, iz Inštituta Chico Mendes za ohranjanje Biotska raznovrstnost (ICMBio).

Poglej več

IBGE odpira 148 prostih delovnih mest za raziskovalnega agenta za popis; poglej kako...

Objavljen zakon o vzpostavitvi „Programa pridobivanja…

Spixove ara lahko trpijo zaradi plenilcev

Plenilci so glavno tveganje, da Spixovi ara tečejo v naravi. Od 20 ptic, ki so jih izpustili od junija, so tri ujede že pobile. Raziskovalci so tudi zaskrbljeni, da bi se ptice lahko razpršile stran od območij, ki jih spremlja raziskava, kar bi povečalo tveganje, da jih ujamejo preprodajalci.

Prihod Spixovih ara v Brazilijo

Še leta 2020 je bilo v Curaçá (BA) iz Nemčije pripeljanih približno 52 Spixovih ara. Tako je brazilska vlada v občini Bahia ustvarila nekakšen rezervat, da bi zagotovila ponovno naselitev teh ptic v naravo.

Tudi v Curaçá je bilo zgrajeno mesto, da so ara lahko prosto uživali v okolju. Junija 2022 je bilo v naravo ponovno naseljenih le osem ara. 10. decembra je bilo izpuščenih še 12 ara.

Zdaj v tem projektu v Bahii sodeluje 30 ara. Vrtec je že dal tri piščančke, ki bodo kmalu v stiku z naravo.

Do danes je glavni vrtec za ponovno naselitev teh ptic v naravo še vedno v Nemčiji.

Raziskovalci čakajo na prevoz ara, ki jih bo sprostil kmetijski nadzor v Braziliji. Zaradi izbruha ptičje gripe, ki je prizadela Evropo, se domneva, da bi se čakanje lahko nekoliko podaljšalo.

»Če januarja ne bo mogoče pripeljati ptic, bomo preverili, ali nam bo uspelo izpustiti živali, ki so se skotile tukaj v Braziliji, saj je pomembna stvar število ptic. Večje kot je število v skupini, večje so možnosti za uspeh,« je povedal koordinator.

»Nima smisla izpustiti enega ali dveh, treh ali štirih. Poleg celotnega kriterija, ki upošteva genetiko in zdravje, je pomemben dejavnik tudi število živali,« je zaključil Lugarini.

Ljubiteljica filmov in serij ter vsega kar je povezano s kinom. Aktiven radovednež na omrežjih, vedno povezan z informacijami o spletu.

Platforma ponuja brezplačen tečaj storitve za stranke
Platforma ponuja brezplačen tečaj storitve za stranke
on Aug 03, 2023
Vrednost Auxílio Brasil bo marca morda nižja; razumeti razloge
Vrednost Auxílio Brasil bo marca morda nižja; razumeti razloge
on Aug 03, 2023
Kako je nastal denar, orodje, ki premika svet?
Kako je nastal denar, orodje, ki premika svet?
on Aug 02, 2023
1 Leto5. LetnikLiteraturaPortugalski JezikZemljevid Uma GliveZemljevid Uma BeljakovineMatematikaMaterinski IiZadevaOkoljeTrg DelaMitologija6 LetPlesniBožičNoviceNovice EneNumeričnoBesede S CParlendasDelitev AfrikeMisleciNačrti Pouka6. LetnikPolitikaPortugalščinaNedavne Objave Prejšnje ObjavePomladPrva Svetovna VojnaGlavna
  • 1 Leto
  • 5. Letnik
  • Literatura
  • Portugalski Jezik
  • Zemljevid Uma Glive
  • Zemljevid Uma Beljakovine
  • Matematika
  • Materinski Ii
  • Zadeva
  • Okolje
  • Trg Dela
  • Mitologija
  • 6 Let
  • Plesni
  • Božič
  • Novice
  • Novice Ene
  • Numerično
Privacy
© Copyright Education for all people 2025