Nedvomno je od prve industrijske revolucije, med letoma 1760 in 1860, človeško razumevanje dela in prodaje dela se je spremenilo v drugo pristanek. Dandanes vsi vedo, da je za minimalno dostojno življenje potrebno opravljati zelo pomembno družbeno funkcijo za svet, ki mu vlada kapitalizem: delati. Zaradi krize, v kateri se je znašel svet po začetku pandemije, pa je delo postalo težko najti, pa tudi obdržati.
Preberite tudi: Ugodnosti, ki jih zvezna vlada nudi brezposelnim
Poglej več
Deveto gospodarstvo na planetu, Brazilija ima manjšino državljanov z...
Vodja zavrne kandidatko za zaposlitev, ker meni, da je "preveč...
V tem smislu je avtor Luciano Santos izdal knjigo z naslovom »Bodite sebični s svojo kariero: Odkrijte, kako se postaviti v mesto na poklicni poti in doseganje osebnih ciljev«, ki je pred kratkim izšla pri založbi Editora Ljudje.
Avtor v knjigi obravnava najpogostejše navade, ki kogarkoli ovirajo pri karieri, in sicer: laganje, boj z realnostjo, nepoznavanje povratne informacije, zapiranje vrat, skrb za žarkost drugih, izdajanje zaupanja, neupoštevanje drugih perspektiv, primerjanje samega sebe, strah pred obsojanjem in končno nesprejemanje odločitev.
Avtor tudi poudarja, da je »delovno okolje kraj trpljenja za mnoge ljudi. Eden od razlogov, zakaj se ne znajo obnašati, je ta, da niso bili nikoli vzgojeni, da bi se tako obnašali.". V tej perspektivi Santos zagovarja tezo, da je treba izvajanje poučevanja, osredotočenega na vedenje v delovnem okolju, izvajati sočasno s pripravništvom na univerzah.
Po mnenju avtorja obstaja več razlogov, zakaj se ljudje ne morejo soočiti s povratnimi informacijami - izpostavil je glavno vedenje, ki škoduje karieri začetnikov. Poleg tega pravi, da del teh težav izvira iz zmotnih misli, ki jih mnogi ljudje materializirajo, kot je ideja o popolni službi. Na ta način Santos pristopi k tej ideji kot k mitu, saj bo "vsako delovno mesto obdano z več dimenzijami in ne bodo delovale tako, kot želimo, da delujejo".
Za psihologinjo Ano Carolino Peuker se te težave lahko poslabšajo zaradi pomanjkljivega duševnega zdravja delavcev. Po njenem mnenju, »ko razmišljamo o karieri, ljudje na koncu veliko vlagajo vanjo s tehničnega vidika in ne razvijati vedenjske spretnosti, na primer, kako bodo komunicirali s skupino, kako bodo komunicirali ali bili več empatičen". Poudarja tudi, da so čustvena vprašanja neločljivo povezana z dejanjem pridobivanja zaposlitve, saj so bistvena.
Peuker, ki je tudi izvršni direktor Bee Touch, tehnološkega podjetja, ki se osredotoča na merjenje psihosocialnih težav in sledenje dejavnikom tveganja med delavcev, pravi tudi, da »smo velikokrat doživljali to hiperpovezanost, v kateri ljudje ne ločijo več med časom za počitek in časom za delo«. Tako lahko te težave povzroči več dejavnikov.
Psihologinja tudi poroča, da lahko na to težavo vplivajo težave v organizacijskih strukturah zaradi pomanjkanja transparentnost v podjetjih, notranji konflikti, okolja z veliko konkurenco in dejavnosti, ki zahtevajo zelo pospešeno.
V tem smislu opozarja, da bodo »ljudje, ki bodo sposobni prepoznati svoj potencial in svoje omejitve, bolj samozavestni in lahko bolj pristni. Samospoznavanje vam omogoča, da bolje prepoznate lastne reakcije v različnih kontekstih, poleg tega pa zagotavlja večjo samokontrolo. Psihološko vprašanje je še vedno stigma v delovnem scenariju v Braziliji. O tem je treba več razpravljati, prav zato, da preprečimo širjenje takšnih navad. Brez duševnega zdravja ni zdravja,« zaključuje.
Geograf in psevdo pisatelj (ali drugače), star sem 23 let, iz Rio Grande do Sul, ljubitelj sedme umetnosti in vsega, kar vključuje komunikacijo.
