Zanimiva raziskava univerze Duke v ZDA je pokazala, da lahko preprosta sprememba mišljenja naredi veliko dobrega. Ti raziskovalci so ugotovili, da radoveden um krepi spomin.
Študija raziskovalke Alysse Sinclair je analizirala vedenje in spomin 420 odraslih v različnih situacijah.
Poglej več
Oglejte si 10 najbolj dostopnih krajev za življenje v ZDA (brez…
Meta bo morda morala plačati do 5000 BRL uporabnikom kot nadomestilo za...
Najprej je udeležence razdelila v dve skupini, ki bi imeli različne naloge v simulaciji, v kateri bi bili tatovi v muzeju.
Tako so dobili navodila za izvajanje dejanj v računalniški igrici, ki je predstavljala umetniški muzej z barvnimi vrati in slikami različnih vrednosti. Drugi dan testiranja so morale skupine prepoznati umetniška dela v obiskanem kraju.
Rezultati pokazali, da stresne situacije izboljšajo osredotočenost, vendar vpliva na spomin. Po drugi strani pa lahko radovednost aktivira drugo področje možganov, ki spodbuja ta kognitivni vidik.
(Slika: Freepik/Playback)
Prva skupina, izbrana v študiji univerze Duke, se je morala zamisliti med ropom, medtem ko je morala druga ekipa načrtovati zločinsko akcijo med obiskom lokacije.
»Neki skupini smo rekli: 'Vi ste mojstri tatovi, prav zdaj ropate. Vzemi, kolikor lahko. Medtem ko smo za drugo skupino rekli, da so tatovi, ki so obiskali muzej in načrtovali rop v prihodnosti,« je dejal Sinclair.
Posledično so se ekipe izkazale zelo različno. Skupina, ki je bila v nujnem stanju, je imela boljši strateški nastop v igri. Tej ekipi je uspelo zapomniti vrata s slikami večje vrednosti.
Po drugi strani pa je imela druga ekipa boljši spomin drugi dan testi. Pravilno so si zapomnili več slik in njihove vrednosti.
Za raziskovalca je študija poudarila, da stres vpliva na spomin in dolgoročno delovanje. Zato je najboljša strategija omogočiti ljudem, da aktivirajo način radovednosti, da dolgoročno obdržijo informacije in izboljšati spomin.
Tako je analiza pokazala, kako človeška duševnost operira z različnimi dražljaji. Študija bo vstopila v novo fazo, da bi razumeli, kako nujnost in radovednost dejansko vplivata na različne dele možganov.
