Sodelovanje med Google in Univerza v Osaki spreminja način razumevanja odnosa med glasbo in umom.
Uporaba "AI za branje misli« so raziskovalci lahko poustvarili glasbo, podobno tisti, ki so jo ljudje poslušali, ko so jim skenirali možgane.
Poglej več
V nasprotju z vlado SP se Švedska preda učinkovitosti knjige...
GENERALNO čiščenje: Google opozarja na zapiranje Gmail računov
Prelomna študija odpira nove poglede na to, kako glasbo obdelujejo človeški možgani. To bi lahko bil pomemben korak k razumevanju, koliko dejavnosti zajamejo naše možganske funkcije. Razumejte bolje spodaj!
Raziskave kažejo, da je umetna inteligenca (AI) sposobna ustvarjati glasbo na podlagi možganskih vzorcev, kar odpira vrata razumevanju, kako glasba vpliva na um in čustva.
Rezultati kažejo, da je možgansko aktivnost mogoče prevesti v glasbene značilnosti, kot so žanr, ritem, razpoloženje in instrumentacija.
Doslej so rekonstrukcijo zvokov iz možganske dejavnosti večinoma raziskovali v povezavi s preprostimi zvoki, kot sta človeški govor in hrup živali.
Vendar pa je tako pionirska študija Googla in Univerze v Osaki razširila te meje in se poglobila v kompleksen svet glasba.
(Slika: Shutterstock/Reprodukcija)
Proces ustvarjanja glasbe z umetno inteligenco, imenovan Brain2Music, uporablja slike možganov, pridobljene s slikanjem s funkcijsko magnetno resonanco (fMRI).
Iz teh podatkov umetna inteligenca vzpostavi povezave med možganskimi vzorci in glasbenimi elementi, kot sta žanr in razpoloženje.
Tak personaliziran pristop omogoča tehnologiji ustvarjanje glasbenih posnetkov, ki spominjajo na delčke glasbe, ki jih udeleženci slišijo med skeniranjem.
Čeprav je umetna inteligenca dosegla opazen uspeh pri ustvarjanju glasbe, podobne izvirnikom, raziskovalci poudarjajo, da postopek ni popoln.
Skladnost med poustvarjeno glasbo in izvirno glasbo je bila okoli 60 %, kar kaže, da je AI natančneje zajame določene vidike pesmi kot druge.
Vendar pa to prelomno odkritje nakazuje velik potencial za prihodnje raziskave in razvoj na tem področju. Študija je razkrila tudi posebne možganske regije, ki sodelujejo pri obdelavi glasbe.
Primarna slušna skorja, kjer se zvoki interpretirajo, se aktivira ob poslušanju glasbe, medtem ko stranski prefrontalni korteks, povezan s pomeni in interpretacijo, igra vlogo pomembno.
Poleg tega raziskava odpira fascinantno možnost rekonstrukcije pesmi, ki si jih ljudje predstavljajo v svojih mislih, pri čemer presega fizični sluh.
S tem znanstveniki odkrivajo skrivnosti globoke povezave med glasbo in umom ter odpirajo vrata celovitejšemu razumevanju tega, kako glasba oblikuje človeško izkušnjo.
Študija bi lahko imela tudi praktične posledice za razvoj prilagojenih glasbenih terapij in bolj intuitivnih interakcij med ljudmi in tehnologijo.
