Tako kot Bruna Marquezine, Morena Baccarin, Maria Fernanda Cândido in številni drugi ugledni Brazilci je tudi znanstvenica Lia Medeiros ima zelo obetavno mednarodno kariero.
Razlika je v tem, da je ni na velikem platnu ali na lestvicah; je na istem inštitutu, kjer je zadnja leta življenja delal Albert Einstein!
Poglej več
Raziskovalci z inštituta Butantan vključujejo otroke v študijo o…
MCTI napoveduje odprtje 814 prostih delovnih mest za naslednji portfeljski natečaj
Pudera, Lia ni ne pevka ne igralka. Je astrofizik, zaposlen na Inštitutu za napredne študije v Princetonu. Mlada ženska, stara komaj 35 let, je vodila ekipo, ki je izboljšala prvo sliko črne luknje – posneto leta 2019 in izboljšano leta 2023.
Morda ste videli sliko tam zunaj: je črno ozadje z rdečim, belim in oranžnim krogom.
Črna luknja, registrirana leta 2019, njena izboljšana različica pa leta 2023. (Foto: Medeiros et al. 2023/Dostop prek revije Galileo)
Morda se zdi preprosta naloga, vendar ni. Po besedah astrofizika v intervjuju za revijo Galileo ne gre zgolj za usmerjanje kamere od tukaj na Zemlji do
Črna luknja ki je v vesolju.»Da bi naredili takšno sliko z ločljivostjo mobilnega telefona, bi morali imeti teleskop dobesedno velikosti Zemlje,« je poudarila Lia Medeiros.
Lia je pojasnila, da so uporabili tehniko, imenovano interferometrija, ki deluje bolj ali manj takole: "več teleskopov, razširjenih po planetu, deluje kot skupina teleskopov". Na ta način gledajo v črno luknjo in hkrati zbirajo podatke.
Medeiros je pojasnil, da teleskopi ne zbirajo le vidnih slik; zbirajo tudi informacije iz drugih elektromagnetnih valov. Vse to predstavlja osnovo za sestavljanje »sestavljanke« in oblikovanje podobe.
Z interferometrijo vsak teleskop zbere nekaj informacij. In tako znanstveniki sestavljajo vsak košček skupaj, dokler ne oblikujejo slike. »Ampak nimamo dovolj teleskopov, da bi razumeli vse. Manjkajo informacije,« je poudaril astrofizik. Kar manjka, ustvari ta zamegljen učinek na zgornji sliki.
Brazilska ekipa je z veliko programiranja iskala način, kako spremeniti ostrejšo fotografijo. In to vključuje veliko logike, veliko računanja in predvsem veliko matematike. Lia zaenkrat nima težav, saj so ji že od nekdaj všeč številke.
Carioca, Lia Medeiros verjame, da je matematika univerzalni jezik. Strast do nje pa je izhajala iz očeta, profesorja letalskega inženirstva na Univerzi v São Paulu (USP). Torej lahko rečemo, da je bila pot v znanost »že od zibelke«.
Mlada ženska se je v astrofiziko zaljubila v zadnjih letih srednje šole, študirala je v ZDA. Ker je bil jezik drugačen, je v matematiki videla tisti jezik, ki je enak v vseh državah.
"Zame je navdihujoče razmišljanje, da lahko ljudje uporabimo matematiko za razumevanje dogajanja v vesolju, za napovedovanje," je razmišljal.
Po šoli je že vstopila na Univerzo v Kaliforniji, kjer je diplomirala iz fizike in astrofizike. Od tam se je preselil v drug kampus izobraževalne ustanove, kjer je magistriral in doktoriral.
Šele kasneje se je pridružil Inštitutu za napredne študije v Princetonu na drugem koncu države, da bi preučeval delo nemškega fizika. Albert Einstein.
»Veliko tega, kar sem naredil v zadnjih letih, je bilo osredotočeno na uporabo slik za preizkušanje Einsteinove teorije. Na primer, uporabljamo velikost kroga, da preizkusimo, ali je črna luknja v vesolju skladna s specifično črno luknjo, ki jo predvideva teorija,« je dejal.
In veš kaj? "Einstein ima še vedno prav", je podčrtal Brazilec.
Lia Medeiros in njena ekipa morajo še veliko delati. Navsezadnje še vedno ne razumemo, kako vesolje v resnici deluje. Prav tako nimamo veliko konkretnih informacij o črnih luknjah – ki so, mimogrede, na radarju astrofizike.
"Vedno upam, da bom izvedel več o črnih luknjah, o tem, kaj se dogaja s snovjo okoli njih, kako rastejo in kako nanje vpliva galaksija," je poudaril Medeiros.
Poleg tega je ta briljantni Brazilec rad nemiren. Zanjo mora biti "znanost takšna: vsak rezultat ustvarja nova vprašanja in nove smeri za razumevanje dogajanja".
Diplomiral iz družbenih komunikacij na Zvezni univerzi Goiás. Navdušen nad digitalnimi mediji, pop kulturo, tehnologijo, politiko in psihoanalizo.
