Določitev nevtralne stopnje za izobraževalni sektor v projektu davčne reforme, o katerem trenutno razpravlja senat, potem ko je šel skozi pregled poslanske zbornice. To trdi predsednik Foruma visokošolskih predstavniških subjektov Zasebno – zajema 14 izobraževalnih subjektov – Celso Niskier, poročevalcu za zadevo, senatorju Eduardu Bragi (MDB-AM).
S poudarjanjem, da želi pobuda – ki je del kampanje #EducaçãoMaisForte, ki se je začela maja letos – opozoriti na pomena zasebnega izobraževalnega sektorja, Niskier opozarja, da vsaj 16 milijonov brazilskih študentov študira v institucijah zasebniki na vseh ravneh in več kot 80 % jih spada v razrede C, D in E, z mesečnim družinskim dohodkom na prebivalca do tri minimalne plače.
Poglej več
Prepovedano! Anvisa ne priporoča dodajanja melatonina otrokom...
Senat potrdil projekt v prid kakovosti življenja vzgojiteljev
»V smislu zavzemanja za močnejše izobraževanje delujemo na več frontah. V političnem smislu želimo pokazati, da je 16 milijonov študentov za boljšo prihodnost odvisnih od zasebnih šol,« pravi predsednik foruma.
Šolski popis 2022 – Po popisu prebivalstva v šolah leta 2022 Ministrstva za šolstvo (MEC), objavljenem februarja lani, zasebno izobraževanje predstavlja 33,6 % delujočih vrtcev; 25,6 % vključenih v vrtec; 18,9 % dijakov, v prvih letih osnovnega izobraževanja; 15,5 % zaključnih letnikov in 12,3 % srednjih šol. V visokem šolstvu zasebni sektor služi 6,3 milijona študentov ali 75 % vpisanih študentov.
Druge informacije iz kampanje so, da segment zaposluje več kot 1,7 milijona strokovnjakov v vseh zveznih državah države, večinoma žensk. »Mnogi ljudje ne poznajo našega profila vključevanja, raznolikosti in izobraževalnih inovacij. Razbremenjujemo državo, kajti če bi moral javni sektor nadomestiti vse zasebne šole in visoke šole v Braziliji, bi stroški znašali 280 milijard R$ naložb na leto. Diferencirana obravnava izobraževanja v davčni reformi je pravična, kolikor ta pomen priznava za državo,« pojasnjuje Niskier, ki tudi predseduje brazilskemu združenju podpornikov visokega šolstva (Abmes).
Forum je kot argument za izvolitev izpostavil študijo s 102 državama, od katerih jih je 65 izvzelo izobraževalni sektor, 20 drugih pa zaračunava davke, v razponu med 0 % in 10 %, vključno z Brazilija. »Če bomo z davčno reformo začeli zaračunavati več davka na dodano vrednost [DDV] na mesečne naročnine, bomo med 17 državami, ki najbolj obdavčujejo izobraževanje,« zaključuje Niskier.
