Dan učiteljev: strokovnjak v križišču

Družbena izolacija, ki jo je povzročila pandemija, še danes terja velik davek, še posebej za učitelje, ki imajo malo razlogov za praznovanje minevajočega dne, to nedeljo (15).

Ko je bilo najbolj akutno obdobje Covid-19 premagano, je vrnitev modela osebnega poučevanja pokazala ovire dvignila pospešena digitalizacija gospodarstva, ki je odprla prostor za sprejemanje novih, predvsem virtualnih, standardov učenje. V nasprotju s tem, kar si lahko predstavljamo, je interakcija med študentom in učiteljem postala bolj nedosledna in kratkotrajna, kot je razvidno iz vsakodnevnega osebnega stika med njima.

Zaradi tega so praznino v tem 'odnosu' zasedli vedno pogostejši primeri nasilja in pogoste prakse 'sovražnega govora' v učilnici (kadar ne vodijo do fizičnega nasilja), ampak tudi preko virtualnega okolja kot strokovnjaki in celo sindikati, ki sodelujejo v zadeva.

Na splošno imajo takšni napadi fizične in duševne posledice za učitelje, ki se morajo zaradi preživetja soočiti s težavo in kljub temu nadaljevati z delom.

Primer tega položaja je plaz pritožb, ki jih je prejel državni sindikat delavcev v izobraževanju zvezne države Rio de Janeiro (Sepe), ki se nanašajo na situacije zadrege in žalitve, ki jih sprožijo sporočila, objavljena na družbenih omrežjih ali preko neposredne komunikacije preko aplikacije. WhatsApp.

Koordinatorka subjekta Helenita Beserra poudarja, da »imamo tukaj veliko skupino strokovnjakov, ki se počutijo preganjane. V svoja socialna omrežja vstopajo, da patruljirajo nad svojim političnim položajem in tam agresivno nasprotujejo publikacijam. Ti primeri postajajo običajni in strokovnjaki trpijo zaradi tega psihološkega pritiska in stresa.«

Obžalovanja vredna epizoda – Še ena obžalovanja vredna epizoda je bila pred nekaj tedni vpletena v vzgojitelje na Colégio Pedro II v Riu de Janeiru, v kateri je Učiteljico angleščine oklofutal učenec, ki je sprejel 'izziv' za napad, ki ga je sprožilo družbeno omrežje Tik Tok. Toda obstajajo hujši primeri, navidezni linči, spletno ustrahovanje in nepooblaščenih posnetkov.

Glede na te situacije je smernica sindikatov, da strokovnjaki poročajo incidenta obvestiti oblasti, da identificirajo agresorja in ga odzovejo na odgovornost država. »V resnejših primerih proti strokovnjakom damo na voljo pravni oddelek, da jim pomaga pri soočanju s tem. Ko je situacija še toliko bolj občutljiva, je prav, da greste na policijsko postajo, da policijo registrirate. Po možnosti takšno, ki je specializirano za kibernetske zločine,« dodaja koordinator Sepe.

Rivalstvo med digitalnimi napravami in učitelji. To je teza, ki jo zagovarja profesor na oddelku za izobraževanje na Zvezni univerzi São Carlos (UFSCar) in raziskovalec Antônio Soares Zuin v svoji knjigi "Spletno ustrahovanje proti učiteljem«, objavljeno leta 2007.

»Od začetka odnosov med poučevanjem in učenjem so bili učitelji odgovorni za ohranjanje osredotočenosti učencev na vsebino. Za zagotovitev tega so bile razvite različne metodologije. Od dialoške poti do uporabe fizičnih in psihičnih kazni. Dandanes se je treba zelo potruditi, da ohranimo pozornost in poglobljeno preberemo vsako vsebino, saj želimo ostati povezani z mobilni telefoni ves čas," analizira Zuin in dodaja, da "za študente postane popolnoma nevzdržno, da se ure in ure osredotočajo na postavo, kot je učiteljica. In potem se na koncu na nek način maščujejo tej osebnosti, ki je bila zgodovinsko odgovorna za ohranjanje njihove pozornosti.«

Avtoritativna podoba – Po oceni doktorja edukacije in profesorja na Zvezni univerzi Bahia (UFBA) in avtorja knjige “Spletno ustrahovanje: sovraštvo, virtualno nasilje in učiteljski poklic«, Telma Brito Rocha, kadar šola ne spodbuja dialoga, to prispeva h krepitvi avtoritarne podobe učiteljev do učencev. »Vemo, da učiteljica vsakodnevno trpi zaradi vrste nasilja. Razumeti pa je treba tudi, kako je lahko agresija učencev odmev šolskih praks,« pravi pisatelj.

Z učenčevega vidika Telma opaža, da »to nasilje pogosto prihaja s strani učitelja, ki učence preganja zaradi določenega vedenja v razredu. Obstaja represija v zvezi s tem, kako učenec sedi, kako govori, kako se oblači, kako naj se obnaša in je v okolju. Vse to povzroči upore, ki lahko povzročijo drugo nasilje.

Skupno tako Antônio kot Telma razumeta, da je najboljša rešitev za boj proti nasilju, osebno ali virtualno, spremeniti šolo v stalno mesto za dialog in reševanje konfliktov, tako da imajo učenci svobodo izražanja svojih nezadovoljstva.

Ko je postavljena diagnoza glede hrupa, ki prežema interakcijo učitelj-učenec, Telma poudarja, da je »izobraževalni prostor prostor konfliktov in sodelovanja. To ni vedno miren kraj, kjer se bodo ljudje ves čas smejali. Iskati moramo pedagoško pot za reševanje problemov. Ne gre za odstranitev napadenega učenca, njegovo pošiljanje na drugo šolo in prenos težave. Potrebujemo javne organe, ministrstva za izobraževanje, da vlagajo v multidisciplinarne skupine. Problem vedno bolj zahteva strategije, ki se lahko spopadejo s to kompleksnostjo in vključujejo različna področja znanja,« pravi Telma Brito Rocha.

Čas za samokritiko – Zuin pa razume, da mora »učitelj spremeniti pomen izobraževalne avtoritete. Predvsem v smislu izvajanja nekakšne samokritičnosti, da študenta ne želijo prepričevati, da je on lastnik resnice. Poleg tega bi morala šola spodbujati prostore in situacije, v katerih se lahko združijo učitelji, učenci in starši poskusite razumeti, zakaj prihaja do nasilja, poskusite ugotoviti določena dejanja sklep. Če obstaja prostor, ki je primeren za te pedagoške družbene pogodbe, se praksa spletno ustrahovanje ponavadi pade,« pravi Antônio Zuin.

Preventiva se začne že v otroštvu – avtorica programa Medijska vzgoja v praksi” – namenjena projektom, ki razvijajo digitalno izobraževanje za otroke – prof. Maria Sylvia Spínola poudarja, da je to lahko način preprečevanja in boja proti nasilju na internetu, saj vključuje otroke v 5. letu (v povprečju med deset in 11 let). leta). Poleg osredotočanja na oblikovanje kritičnega čuta in odgovornosti v virtualnih okoljih učenje vključuje tudi uporabo iskalni mehanizmi, preverjanje dejstev, razlikovanje med mnenjem in informacijami ter kritično in etično vedenje na omrežjih socialni.

»Ko delamo na vprašanjih ustrahovanje, prevar, nadlegovanja ali nasilja, ki se dogajajo na internetu, otroci pogosto vedo, da so žrtve. Vendar ne morejo ugotoviti, kdaj so agresivni ali uporabljajo neprimeren jezik. Tudi sama delam s tega vidika,« pravi Maria Sylvia, za katero »glede na to, da medijska vzgoja temelji na oblikovanju državljanstva, ki pomaga pri dobri uporabi orodij in kako se odgovorno izražati, verjamem, da prispevamo k izgradnji etični državljan."

Družbena angažiranost – Vendar pa, poudarja profesorica, »izobraževalne ustanove niso edine, ki so odgovorne za preprečevanje nasilja in neprimernega vedenja dijakov na spletu. V ta proces je treba vključiti celotno družbo. Upoštevati moramo vsa socialna, čustvena vprašanja in družinsko okolje. Številni otroci nimajo starševskega nadzora glede dobre uporabe interneta in niso vključeni v varne prakse. Šola je zelo cenjena kot odgovorna oseba za izobraževanje družbe, pozabljamo pa na pomen vključevanja družine in javnih oblasti. To je tisto pravilo, otroka ne moreš izobraziti brez gibanja celotne vasi.