Najboljše zdravilo proti "virusu" dezinformacij, ki je brazilsko družbo okužil z "vročico" lažne novice (fake news) je vrnitev pogoja diplome za poklicno novinarsko dejavnost. To je soglasno mnenje razpravljavcev na javni predstavitvi, ki jo je prejšnji četrtek (26.) izvedla Komisija za komuniciranje Poslanske zbornice.
Po mnenju poslancev, učiteljev, gospodarstvenikov in sindikalnih predstavnikov bi bil najboljši način za povrnitev verodostojnosti medijev potrditev predlagane novele zakona Ustava (PEC 206/12) – z naslovom Brazilski zakon o svobodi, odgovornosti in preglednosti na internetu – ki ponovno uvaja obvezni dokument za opravljanje poklica v Braziliji.
Poglej več
Donosne kariere: 9 poklicev, ki plačajo več kot 20.000 R$ na mesec
3 radovedne domislice inteligentnih ljudi: nihče ne verjame zadnji
V obrambo predloga je predsednica Nacionalne zveze novinarjev (Fenaj) Samira Cunha opozorila, da »v scenariju, ko Imamo večino prebivalstva, ki se informira prek družbenih omrežij, zato moramo vedno bolj kvalificirati novinarstvo, ki se izvaja v Brazilija".
Pod argumentom, da je profesionalno novinarstvo protistrup proti stalnemu 'valu dezinformacij', Samira meni, da »živimo v družbi, ki temelji na lažih. širijo v velikem obsegu in s posebnimi cilji, pri čemer pustimo ob strani vlogo strokovnjaka, ki se vsaj štiri leta usposablja za temeljno vlogo v demokraciji«, ko obsojajo, da danes brez diplome obstajajo primeri mladoletnih in nepismenih, poklicno registriranih kot novinarji, ki odkrito delajo v država.
"Vrhovno pero" – Ob nastanku problema, leta 2009 (prva Lulova vlada), je Zvezno vrhovno sodišče (STF) enostransko odločilo, da lahko vsaka oseba, ne glede na izobrazbo, telovadi. novinarske funkcije, s potezo peresa odpravila 40-letno veljavnost poklica, ki je bil reguliran v okviru visokošolske diplome, tako kot ostale, ki pa so se ohranili.
Takratna 'neumna' odločitev vrhovnih ministrov bi bila odgovoriti na pritožbo delodajalca, v tem primeru Zveza radijskih in televizijskih družb v zvezni državi São Paulo (Sertesp), skupaj z zveznim javnim ministrstvom (MPF), za katerega zahtevati diplomo bi bilo protiustavno, saj ustava »vsem zagotavlja pravico do svobode izražanja in misel". Sofizem, ki je v praksi oslabil kategorijo pred šefi, poleg tega pa je utišal prav svobodo izražanja, ki so jo želeli zaščititi.
Nasprotno pa za predsednika brazilskega združenja za poučevanje novinarstva Marlucea Zacariottija kompromis svobode izražanja kot pretveza za odpravo diplome ni vzdržen. »Novinar v novicah in poročilih, ki jih piše, ne izraža svojega mnenja. Zato zahteva po diplomi ne zagotavlja domnevne ekskluzivnosti pravice do izražanja svojih misli prek medijev ali na kakršen koli drug način,” je ocenil.
Z zavrnitvijo utemeljitve takratnega poročevalca o zadevi na vrhovnem sodišču, zdajšnjega dekana Gilmarja Mendesa – za katerega je »specifično usposabljanje v Novinarstvo ni idealen način, da bi se izognili morebitnim tveganjem za skupnost ali škodo tretjim osebam,” – direktor brazilskega tiskovnega združenja (ABI), Armando Rollemberg, je najvišjo odločitev označil kot "nazadovanje", poleg tega pa je opozoril na katastrofalne posledice, ki jih je povzročila za družbe.
»Novinarstvo je vse, kar nima zveze z lažmi. Znotraj novinarstva obstaja svoboda izražanja, vendar svoboda izražanja ne vključuje laži, kot sebična, sovražna, artikulirana laž lahko v nekaj več kot 24 urah prinese ogromne izgube družbe. Včasih niti ni mogoče narediti enakovrednega umika,« je dejal.
'Zemlja je ravna' – Kot ponazoritev Rollembergovih izjav predsednik brazilskega združenja raziskovalcev novinarstva (SBPJor), Samuel Pantoja je kot primer navedel rezultat raziskave, po kateri vsak peti Brazilec meni, da je Zemlja stanovanje.
Novinar, profesor in poslanec Amaro Neto (Republicanos-ES), avtor knjige predlog razprave, poudaril, da je novinarsko izobraževanje instrument za zagotavljanje kakovosti delo. "Verjamem, da je velik korak k pospešitvi boja proti lažne novice je, da postane novinarska diploma obvezna prek tega PEC, ki je ustavljen tukaj v parlamentu,« navaja.
Natančneje, novinar in poslanec Daniel Trzeciak (PSDB-RS) je vrhovnemu ministru postavil neposredno vprašanje: »Ministra Gilmarja Mendesa bi rad vprašal, če bi opravil operacijo pri zdravniku, ki ni sedel na medicinskem tečaju«?, ob spoznanju, da »danes nihče več noče na novinarsko šolo. Zakaj bi štiri leta študiral novinarstvo, če sploh ne potrebuješ diplome?«, sklene.