V zadnjih mesecih, vročinski oblivi prizadel več držav, vključno z Brazilijo. S prihodom El Niña in atmosferskih blokad se porajajo dvomi o vplivu toplote na človeško telo in njeni možni nevarnosti za zdravje.
Vročina je lahko usodna na več načinov, predvsem zaradi težav z vlago in hidracijo. Tveganja so v suhem in vlažnem podnebju različna, vendar je bistvena osnovna nega, kot sta dobra hidracija in zaščita pred soncem, še posebej za starejše, otroke in ljudi s kroničnimi boleznimi.
Poglej več
Na presenečenje vseh nam samota lahko zelo koristi
Umetnost imen: odkrijte lepoto in pomen šestih imen...
Kot sesalci imamo notranji mehanizem za regulacijo temperature, ki vzdržuje v povprečju 36,5 ºC. Pri visokih temperaturah se naše telo odziva na hlajenje, pri čemer je prvi odziv potenje.
Znojenje vodi do izgube tekočine. Če te vode ne nadomestimo, pride do dehidracije. To zmanjša volumen krvi, vpliva na krvni tlak in zgosti kri, kar poveča tveganje za strjevanje.
Za odvajanje toplote srce črpa hitreje. To je lahko nevarno za tiste s srčnimi težavami, saj poveča tveganje za srčni napad, aritmije, možgansko kap in zamašene vene.
Prekomerno znojenje spremeni količino elektrolitov, kar vpliva na delovanje mišic in živcev. To lahko povzroči napade, srčne krče in težave z dihanjem.
V hudih primerih dehidracije telo varčuje z vodo in tako zmanjša potenje. Če se potenje preneha ali je vreme zelo vroče in vlažno, se lahko telesna temperatura poveča, kar lahko povzroči poškodbe organov in živčnih celic.
Ranljive skupine vključujejo marginalizirane skupnosti, ki imajo pogosto manj dostopa do klimatskih naprav in delajo v intenzivnejših razmerah.
Znojenje je učinkovito, saj omogoča krvi, da doseže površino telesa in odvaja toploto. V suhem vremenu je izhlapevanje znoja enostavno, pri visoki vlažnosti pa postane proces težji. To je znano kot "temperatura mokrega termometra".
V pogojih nizke vlažnosti lahko telo prenaša vročino, dokler je na voljo pitna voda. Pri visoki vlažnosti je mokre temperature termometra nad 35 ºC težko zdržati brez pomoči klimatske naprave ali ledene vode.
Študije kažejo, da vročina ni le teoretično tveganje. Raziskava revije Nature, izvedena leta 2022, je razkrila, da so ekstremne temperature (vključno z mrzlimi) povzročile približno 6 % smrti v Latinski Ameriki.
Študija je analizirala razmerje med temperaturami in umrljivostjo v 326 mestih v devetih državah Latinske Amerike, vključno z več kot 15 milijoni smrti.
Ugotovljeno je bilo, da je v vročini vsaka dodatna stopinja Celzija povzročila 5,7-odstotno povečanje smrti, predvsem zaradi bolezni srca in ožilja ter dihal, zlasti pri otrocih in starejših. Nasprotno pa je na okužbe dihal bolj vplival premočan mraz.
