Barva neba je rezultat vsote več podrobnosti. To so: natrij iz padajočih zvezd, sipanje sončne svetlobe in kisik. Tako se pojavi dvom o pravi barvi neba in eni sami barvi.
Za odgovor na ta vprašanja je treba oceniti, od kod prihaja svetloba, molekule, atomi in nekateri deli Zemljine atmosfere.
Poglej več
Ali naj delim milo z družino?
Sanjate o življenju v tujini? Odkrijte države, ki imajo najraje...
Na ta način, ko vidimo modrikasto nebo, je to zato, ker vidimo razpršeno sončno svetlobo. To je zato, ker Sonce oddaja zelo širok spekter vidne svetlobe, ki ima vse barve mavrice, vendar jo človeško oko lahko zazna le kot belo. Ko ta svetloba prehaja skozi zrak, molekule in atomi v ozračju razpršijo svetlobo v vse smeri. Posledica tega je modro nebo in belo sonce.
Ko opazujemo nebo ponoči, je mogoče opaziti, da tudi v temi sveti. To je naravni sij atmosfere, imenovan zračni sij (atmosferska luminiscenca), proizvajajo pa ga tudi atmosferske molekule in atomi.
Tako v vidni svetlobi kisik naredi rdečo in zeleno svetlobo, medtem ko hidroksilne molekule (OH) naredijo rdečo svetlobo in natrij rumeno, kar spominja na bolezen. Končno je tu še dušik, ki ga je v zraku veliko, vendar ne vpliva na svetlost neba.
Zato je izrazita obarvanost zračni sij je posledica molekul in atomov, ki sproščajo določene količine energije v obliki svetlobe. En primer je, da se ultravijolična svetloba na velikih nadmorskih višinah lahko razcepi molekule kisika (O2) v pare kisikovih atomov, ki proizvajajo zelen sij, ko se kasneje rekombinirajo v molekule kisika.
Torej, odgovor na barve neba je, da so, kot skoraj vse v življenju, spremenljive in odvisne od nekaj dejavnikov. Lahko je svetlo modra in celo rdeča, odvisno od molekul, atomov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na barvo, ki jo zaznamo, ko pogledamo navzgor.
Ljubiteljica filmov in serij ter vsega kar je povezano s kinom. Aktiven radovednež na omrežjih, vedno povezan z informacijami o spletu.
