Ekonomisti merijo bogastvo in revščino na različne načine. Tri najpogostejše mere so dohodek, premoženje (nakopičeno premoženje v obliki denarja, vrednostnih papirjev in nepremičnin) in socialnoekonomske metrike.
Ukrepi v zadnji kategoriji presegajo finančne podatke. Vključujejo tudi dostop do zdravja, kakovostne hrane, umrljivost dojenčkov, osnovne sanitarije in druge vidike dobrega počutja ljudi.
Poglej več
Deveto gospodarstvo na planetu, Brazilija ima manjšino državljanov z...
Bela tehnika: poglejte, katere izdelke želi vlada znižati...
Dohodkovna neenakost je v resnici glavni problem revščine, zlasti v razvitih državah. Nanaša se na razlike v dohodku med različnimi skupinami posameznikov in gospodinjstev v gospodarstvu.
Pogosto so razlike v premoženju tiste, zaradi katerih se ljudje počutijo bogate ali revne. V državi v razvoju je družina s tekočo vodo, prečiščeno kanalizacijo, dostojno hrano in oblačili ter dostopom do zdravstvene oskrbe in izobraževanja precej privilegirana.
V razvitih državah, kot so Združene države, pa milijoni ljudi, ki imajo te stvari, veljajo za revne. To se zgodi, ker te stvari sestavljajo bistvo teh držav.
Najbolj natančna definicija revščine bi bila stanje nekoga, ki nima običajne ali družbeno sprejemljive količine denarja ali materialnih dobrin. Svetovna banka identificira območja sveta, kjer velik del prebivalstva živi z manj kot 1 dolarjem na dan.
To so najrevnejši ljudje v najrevnejših regijah sveta. Kraji, kjer nevarno primanjkuje hrane, zatočišča, zdravstvene oskrbe in drugih potrebščin. Revščina je najbolj razširjena v podsaharski Afriki in južni Aziji.
Več kot 40 % prebivalstva v teh regijah živi z manj kot 365 USD na leto. Skupaj je v tem položaju več kot 1 milijarda ljudi na svetu.
