A prehranjevalni splet predstavlja niz prehranjevalne verige tako da se pretok za pridobivanje energije iz živih bitij izvaja znotraj ekosistemi.
Pripravili smo a seznam vaj prehranskega spleta tako da lahko preizkusite svoje znanje o trofičnih ravneh.
Poglej več
Učiteljica biologije odpuščena po pouku zaradi kromosomov XX in XY;…
Kanabidiol, ki ga najdemo v navadni rastlini v Braziliji, prinaša novo perspektivo...
Oglejte si povratne informacije in shranite ta seznam vaj v PDF na koncu objave!
1) (ENEM) Znaki na sliki predstavljajo hipotetično situacijo v prehranjevalni verigi.
Slika predstavlja primer prehranjevalne verige. Predpostavimo, da se je človek v prizoru pred predstavljenim hranil s sadjem in žitom, ki mu jih je uspelo nabrati. Ob predpostavki, da je v naslednjih prizorih tiger uspešen in nato služi kot hrana za jastrebe, bodo tiger in jastrebi zasedli trofične ravni:
a) proizvajalec in primarni potrošnik.
b) primarni porabnik in sekundarni porabnik.
c) sekundarni porabnik in terciarni porabnik.
2)(UFAL) Spodnji diagram prikazuje trofične odnose na podeželskem posestvu.
Upoštevajte zgornja trofična razmerja. Po shemi je moški:
a) proizvajalec.
b) samo primarni porabnik.
c) samo sekundarni porabnik.
d) samo terciarni porabnik.
e) primarni in sekundarni porabnik.
3) (UFRGS) Razmislite o naslednjih izjavah o trofičnih ravneh.
I – Rastlinojedci se prehranjujejo z organizmi, ki jih najdemo na različnih trofičnih ravneh.
II – Detritivori, ker se prehranjujejo z ostanki drugih organizmov, niso del prehranjevalnih verig.
III – Glavni vir energije organizmov proizvajalcev je sončna energija.
Kateri so pravilni?
a) Samo jaz.
b) Samo III.
c) Samo I in II.
d) Samo II in III.
e) I, II in III.
4) (CESGRANRIO) Kačo, ki je živela na robu ribnika in se hranila s travo, je ujela kača, ki jo je kasneje ujel jastreb. Toda zgodba bi lahko bila drugačna in bi jastreb lahko lovil miško ali drugo ptico. Po drugi strani pa bi kača lahko ujela ptico, ki je pojedla žuželko.
Glede na prehranjevalni splet označite pravilno alternativo:
a) Energija v proizvajalcu postopoma upada, ko prehaja od porabnika do porabnika.
b) Energija proizvajalca postopoma narašča v različnih elementih prehranjevalne verige.
c) Energetski potencial proizvajalca se v različnih segmentih prehranjevalne verige ne spreminja.
d) V prehranjevalnem spletu, ker so živali različnih velikosti, količina energije proizvajalca trpi nihanja.
e) Kompleksnost prehranjevalne mreže ne vpliva na količino prenesene energije, ki ostaja nespremenjena.
5) Prehranjevalni spleti za razliko od trofičnih verig predstavljajo vse obstoječe prehranske odnose v ekosistemu. Glede na to lahko organizmi v mreži prevzamejo različne trofične ravni. Vendar pa avtotrofni organizmi vedno zasedajo raven:
a) razkrojevalci.
b) proizvajalci.
c) primarni porabniki.
d) sekundarni porabniki.
e) terciarni porabniki.
6) Analiziraj prehranjevalni splet spodaj:
Glede tega spleta označi pravilno alternativo.
a) V spletu, predstavljenem v vprašanju, je trava primarni potrošnik.
b) V zgornji mreži piščanec deluje kot sekundarni in primarni potrošnik, odvisno od analizirane verige.
c) Človek v predstavljenem spletu zaseda položaj primarnega in terciarnega potrošnika, odvisno od analizirane verige.
d) Vol in kobilica sta edina primarna potrošnika predstavljene mreže.
e) Jastreb zaseda samo terciarno potrošniško klasifikacijo.
7) (UFSCar) V poznih sedemdesetih letih so odkrili biološke skupnosti, ki živijo na dnu oceanov, v globine 2500 metrov, blizu razpok, skozi katere uhaja vroča magma, ki pregreva okoliško vodo. Te skupnosti tvorijo predvsem bakterije, ki pridobivajo energijo z oksidacijo H‚S, ki nastane v razpokah, in živali, ki se z njimi hranijo. Med živalmi v teh skupnostih so velikanski črvi cevkarji, dolgi več kot 1 meter. dolžine, ki se hranijo na račun kemosintetskih bakterij, ki živijo kot simbionti znotraj njihova telesa.
V teh podvodnih skupnostih delujejo bakterije, ki pridobivajo energijo z oksidacijo H‚S, in velikanski črvi, omenjeni v besedilu, kot:
a) primarni proizvajalci in potrošniki.
b) proizvajalci in razkrojevalci.
c) primarni porabniki in sekundarni porabniki.
d) razkrojevalci in proizvajalci.
e) razkrojevalci in primarni porabniki.
8) Prehranjevalni spleti imajo tako kot prehranjevalne verige različne trofične ravni. Glavna razlika pa je v tem, da lahko organizmi zasedajo različne ravni v prehranjevalni mreži. Glede spletov označite napačno alternativo:
a) Prehranjevalni splet lahko definiramo kot niz prehranjevalnih verig v ekosistemu.
b) Pri predstavitvi prehranjevalne mreže razkrojevalci pogosto niso omenjeni, saj delujejo na vseh ravneh.
c) V prehranjevalnih spletih lahko sekundarni konzument zasede tudi položaj kvartarnega konsumenta, npr.
d) V prehranjevalnih spletih je predstavitev prehranjevalnih odnosov linearna.
e) V prehranjevalnih spletih je mogoče zaznati prisotnost producentov, konzumentov in razkrojevalcev.
9) (PUC-SP) »V Pantanalu vodne rastline služijo kot hrana za lambaris, pacus in capybaras. V tem okolju se pirane hranijo z lambarisom in pacusom. Orjaške vidre preživijo, hranijo se s pakusi in pirajami.«
V prehranjevalnem spletu, opisanem v zgornjem odlomku, organizmi, ki zasedajo dve trofični ravni, so:
a) lambaris.
b) pacus.
c) kapibare.
d) pirane.
e) velikanske vidre.
10) Običajno so mreže in prehranjevalne verige brez predstavitve razkrojevalcev. To se zgodi, ker:
a) razkrojevalci ne delujejo na vseh trofičnih ravneh.
b) razkrojevalci delujejo le na potrošnike.
c) razkrojevalci delujejo na vseh trofičnih nivojih.
d) razkrojevalci delujejo le na producente.
1 — c
2 — in
3 — b
4 — na
5 — b
6 — d
7 — ta
8 — d
9 in
10 — c
Kliknite tukaj, če želite shraniti ta seznam vaj v PDF!
Glej tudi: