85-letna študija o človekovem razvoju, ki jo je izvedla univerza Harvard, je uspela našteti najbolj nesrečna dela sveta. Ta študija je sledila življenju več kot 700 delavcev po vsem svetu, ki so jih spraševali o njihovem osebnem in delovnem razvoju.
Spodaj si oglejte rezultate te raziskave.
Poglej več
Podjetje lansira prvi "leteči krožnik" za člane posadke; srečati…
Merkur je vstopil v Leva; ugotovite, kako bo to vplivalo na vaš znak
Spodaj si oglejte ugotovitve skupine raziskovalcev človekovega razvoja:
Iskanje
Študija je ocenila delovna mesta udeležencev in druge vidike njihovega življenja z intervjuji, opravljenimi vsaki dve leti. Na njihovi podlagi in spremljanju njihovega razvoja skozi desetletja je bilo mogoče sklepati, da sta bila dva dejavnika odločilna, da je bilo delo ocenjeno kot nesrečno: osamljenost in stres.
samotne položaje
Tista delovna mesta, ki zahtevajo manj bližine med zaposlenimi, je študija označila za najslabša na svetu. Zaradi pomanjkanja človeške interakcije in nezmožnosti ustvarjanja smiselnih vezi so delavci nesrečni.
Navsezadnje smo ljudje družbena vrsta, zato je ustvarjanje odnosov bistveno, predvsem v službi, okolju, ki zavzema velik del našega življenja in je močno povezano z identiteto lasten.
Na ta način dela, kjer imamo možnost biti bližje ljudem, prispevajo k občutku zadovoljstva in večji učinkovitosti pri delu. Tako pojasnjuje profesor psihiatrije in direktor študije Robert Waldinger.
stresna dela
Drugi vidik, ki so ga raziskovalci ocenjevali in se je izkazal za odločilnega pri odkrivanju najslabših služb, je bila raven stresa, ki mu je posameznik izpostavljen. Tako kot je osamljenost značilnost razvoja nesrečne službe, tudi stres vodi do enakega rezultata.
Še posebej na položajih, kjer se morate neposredno ukvarjati s strankami, kot so telemarketerji. Ali pa dela, povezana z industrijo in tehnologijo, poleg dostavnih služb, kot so vozniki tovornjakov, ki so zaradi s tem povezane osamljenosti med najslabšimi poklici.
Končno je študija lahko dokazala tudi vidike, povezane s srečnejšimi službami, ki omogočajo poklicni in osebni razvoj delavca. Poleg tega dajejo občutek namena in smisla ter usklajujejo delo in zasebno življenje.