Ko odprete revijo ali gledate novice, katera tema najbolj pritegne vašo pozornost, da se informirate? Izobraževanje, zdravstvo, politika, ekonomija ali sorte? Če vaš odgovor obravnava prvo temo, ste del 80 % brazilskih bralcev in gledalcev, ki imajo raje poročila in članke o izobraževanju kot druge teme.
Statistiko je zbralo Združenje izobraževalnih novinarjev (Jeduca) in predstavilo na 2. mednarodnem kongresu izobraževalnega novinarstva ta torek (07). Raziskava, ki jo je izvedel Instituto Datafolha, je zajela 2084 anketirancev iz vseh družbenih slojev, starejših od 16 let, v 129 občinah.
Poglej več
IBGE odpira 148 prostih delovnih mest za raziskovalnega agenta za popis; poglej kako...
Objavljen zakon o vzpostavitvi „Programa pridobivanja…
Glede na študijo zanimanje za izobraževalne teme presega privlačnost, ki jo izkazujejo članki o zdravju in politiki, katerih stopnja znaša 78 % oziroma 23 %. Za zavrnitev teme so se opredelili le 4 % anketirancev, izbranih med 12. in 16. junijem letos.
In od kod prihaja vsa vsebina, ki jo absorbirajo anketiranci? Glede na raziskavo je 55 % zainteresiranih poročalo, da so svoje znanje pridobivali prek brezplačne televizije. Na drugem mestu so družbena omrežja z 31 % in radio, ki pritegne 26 % zainteresiranih za izobraževanje.
Prednostne teme
Študija, ki jo je izvedla Jeduca, izpostavlja tudi značilnosti, povezane z obravnavanimi temami, pripovednimi tehnikami in izobrazbo intervjuvancev. Druga točka, ki jo ugotavlja združenje, je distanciranje udeležencev od tem, s katerimi se ne identificirajo.
Najbolj iskane teme
pripovedne tehnike
Izbira predmetov je odvisna od izobrazbene stopnje anketirancev. Ljudje z višjo stopnjo akademske izobrazbe berejo predvsem tehnične in politične teme, manj izobraženi pa iščejo lokalne smernice. Jeduca je ob predstavljenih kazalih prinesla tudi podatke o stopnji razumevanja posameznih tem.
Raziskovalci so ugotovili, da so subjekti, ki niso tako vstavljeni v realnost intervjuvancev, tisti, od katerih se ti bolj oddaljijo. Poleg tega je za velik del prebivalstva še vedno nekaj težav pri razumevanju določenih vsebin, tudi »medpredmetnih« in same Nacionalne kurikularne baze.
Zelo pogosti izrazi v izobraževanju, kot je srednja šola, se pojavljajo tudi pri tistih, ki jim razumevanje ni tako jasno. Nekateri sogovorniki, predvsem tisti najbolj oddaljeni od šolskega življenja, so se celo spraševali, v katero starost spada omenjena študijska faza. Rezultati so pri strokovnjakih vzbudili ostre pripombe.
Kot je omenjeno v poročilu, ki ga je objavila Agência Brasil, predsednik Jeduce, Antônio Gois, poudarja, da obstaja optimizem v zaznavanju zanimanja prebivalstva za izobraževanje. Po drugi strani pa se je treba vprašati, ali gre le za »izjavo namenov« ali za učinkovito porabo teh informacij.
Gois na objavljene vsebine opozarja tudi novinarje. Po njegovih besedah je treba razumeti, da del bralcev zaradi morebitne omejitve na iniciativno skupino vzgojiteljev sploh ne razume, o čem se poroča. To pomeni, da pristop ne doseže večjega občinstva.
