ena katastrofalni izbruh podvodnega vulkana Hunga Tonga, ki se je zgodil januarja lani, je imel uničujoč vpliv na ozonski plašč, ki ščiti Zemljo pred ultravijoličnimi žarki, ki jih oddaja Sonce.
Čeprav so znanstveniki že sumili na ta izid, je nedavna študija, objavljena v reviji Science, potrdila to zaskrbljujočo resničnost s križanjem meritev, ki so jih opravili sateliti in baloni.
Poglej več
Po podatkih WHO ima eden od treh ljudi hipertenzijo in tega ne ve
Državni dan knjige: trenutek za razmislek
(Slika: razkritje)
Izbruh, ki se je zgodil 15. januarja 2022, je v stratosfero sprostil količino vodne pare brez primere, ocenjeno na 150 megatonov.
Ta dogodek je skupaj z izpustom vulkanskega materiala in kamnin povzročil skoraj takojšnje uničenje približno 5 % ozonske plasti v pacifiški regiji.
Moč eksplozije je sprožila tudi 90 metrov visoke valove, kar je devetkrat več kot cunami, ki je leta 2011 pustošil na Japonskem. To kaže na uničujočo moč takšnih pojavov.
Poleg tega je izbruh povzročil nevihto, ki je povzročila 2600 udarcev strele na minuto, kar je vplivalo na delovanje več satelitov in postalo vidno iz vesolja.
Raziskovalci pojasnjujejo, da vulkanski aerosoli, vključno s slano vodno paro in drugimi spojinami, kot je ogljikov dioksid žvepla in pepela, kemično reagirajo in tvorijo klorove spojine, kot je klorov monoksid (ClO), ki lahko uničijo The ozonski plašč.
Veliki vulkanski izbruhi pogosto vbrizgajo pline in delce v stratosfero, kjer je ozon, kar povzroči kratkotrajne izgube ozona.
Znanstvenike še vedno bega, kako hitro je prišlo do tega uničenja. Laura Revell, izredna profesorica na Univerzi v Canterburyju na Novi Zelandiji, je poudarila, da hitrost uničenja predstavlja izziv za razumevanje kemije, ki se pojavi v delcih in kapljicah.
"Opazovana hitrost uničenja ozonske plasti izziva naše razumevanje kemije, ki se pojavlja na površinah teh delcev in kapljic," je dodal raziskovalec.
Učinke izbruha vulkana Hunga Tonga naj bi bilo mogoče čutiti še nekaj let. Zato je ključnega pomena stalno spremljanje atmosfere, da se med drugimi dejavniki oceni tveganje za povišanje globalne temperature dokler se plin popolnoma ne razprši.
