Z leti se zdi, da se vedno bolj približujemo doslednemu odkritju o obstoju tuje tehnologije in strukture okoli nas. Predmet, ki se je pojavil v našem Solarni sistem leta 2017 in še danes navdušuje znanstvenike in strokovnjake.
Ko so ga prvič opazili v Mauiju na Havajih, so raziskovalci verjeli, da gre za komet – ali del kometa. Vendar so po nadaljnjem ocenjevanju ugotovili, da predmet ni iz naše »soseske«.
Poglej več
Razumite, zakaj je ta ameriška vas "izgnala"...
Inovacije povečujejo preglednost
Astronomi so tujca poimenovali 1I/’Oumuamua, kar v havajščini pomeni »glasnik od daleč, ki prispe prvi«.
Ko so poskušali rekonstruirati njegovo orbito, so znanstveniki odkrili, da je naš »dragi« že krožil okoli našega Sonca in se od tu celo oddaljeval. Z drugimi besedami, pospešil je, da bi pobegnil. In ravno to je povzročilo toliko teorij o tem nezemljani.
Toda na naše veselje (ali žalost?) je bilo vse ovrženo z uporabo znanosti o Zemlji.
Znanstveniki so v članku, objavljenem v znanstveni reviji Nature, poudarili, da ima 1I/’Oumuamua enak fizični mehanizem kot drugi sladoledi. Razplinjuje vodik, ko se segreje s sončno svetlobo.
Zgodi se, da segrevanje povzroči, da "tujek" predmet sprosti vodo in druge molekule, kar ustvari žarečo sled. Ko se to zgodi, se lahko vodik ujame v notranjost nebesnega telesa. Ko se ga »dotakne« svetloba sonce plin se sprosti in lahko ustvari silo, ki povzroči negravitacijski pospešek.
Angleški pisatelj in filozof Olaf Stapledon je celo govoril o strukturah na drugih planetih, ki bi lahko izkoristile svetlobo zvezd, kot je Sonce. Toda šele leta 1960 je to postalo bolj jasno.
Freeman Dyson je teoretiziral o "tujem" predmetu, imenovanem Dysonova krogla, veliki strukturi, ki bi jo lahko druge civilizacije zgradile okoli zvezde. Ideja je zajeti veliko svetlobne energije. Znanstveniki na univerzi Harvard so prišli do teorije, da je 1I/'Oumuamua del Dysonove krogle, saj bi to pojasnilo tudi negravitacijski pospešek predmeta.
Poleg tega so simulacije, ki sta jih izvedla znanstvenika Zhang in Douglas Lin, prišle do teorije, da bi lahko bila naša velika skrivnost delček nečesa veliko večjega. Zlomljena bi bila, ko bi šla skozi svojo zvezdo. In to tudi bi pojasnil njegovo obliko in pospešek.
Morda bomo morali še malo počakati, da bomo imeli kakršne koli informacije o tehnologiji pravzaprav tujec.
Diplomiral iz družbenih komunikacij na Zvezni univerzi Goiás. Navdušen nad digitalnimi mediji, pop kulturo, tehnologijo, politiko in psihoanalizo.