Sociološka dejavnost, primerna za dijake tretjih letnikov srednje šole, z vprašanji o kulturni industriji.
Ta sociološka dejavnost je na voljo za prenos v Wordovo predlogo, ki jo je mogoče urejati, pripravljena za tiskanje v PDF-ju, pa tudi zaključena aktivnost.
Prenesite to sociološko vajo na:
ŠOLA: DATUM:
PROF: RAZRED:
IME:
1) V nekaj besedah opredelite, kaj je kulturna industrija?
A:
2) Preberite spodnji del:
Uživam, torej sem. Ta izjava se morda zdi celo pretiravanje, toda tudi tiste brez dohodka je treba zaužiti. Ubogi ali berač zaužije, tudi če nima dohodka. Krožnik s hrano, noč v hostlu ali katera koli druga donacija je bila mogoča samo zato, ker je obstajala proizvodnjo in nekdo se je odločil, da bo prispeval k manj ugodnim in na to prenesel del svojega dohodka konec. Navsezadnje ne obstaja zastonj kosilo. Poraba predstavlja zadovoljstvo, saj je izpolnitev potrebe. Te potrebe vedno bolj izhajajo iz evolucije civilizacije in postajajo del seznama potreb tistih, ki živijo v tej civilizaciji. Obstajajo potrebe, kot so avtomobili, mobilni telefoni, jezikovni tečaji in množica drugih, ki so se pojavili in se bodo pojavili, kar ustvarja nova pričakovanja glede porabe za ljudi v tej civilizaciji. Kapitalistična družba povezuje potrošnjo z superiornostjo, to je večja kot je potrošniška moč, večja je superiornost osebe ali, še bolje, status te osebe v družbi. (…)
www.tudosobreoconsumismo.blogspot.com.br
A) Glede na besedilo, zakaj toliko potrošništva? S čim kapitalistična družba povezuje potrošnjo? Pojasnite s svojimi besedami.
A:
3) Preberite fragment pesmi:
Ime mi je prilepljeno na hlače
ki ni moja od krsta ali od matičnega urada,
ime... čudno.
Moja jakna ima opomnik za pijačo
ki ga v tem življenju še nikoli nisem dal v usta. (...)
Moje nogavice govorijo o izdelku
Nikoli nisem doživel
vendar se sporočajo pri mojih nogah.
Moje superge so pisane oznake
nečesa nedokazanega
tega dolgoletnega okuševalca.
Moj šal, moja ura, moja obesek za ključe,
kravato in pas ter krtačo in glavnik,
moja skodelica, moja skodelica,
moja kopalna brisača in milo,
moje to, moje tisto,
od glave do pete,
so sporočila,
govoreče črke,
vizualni kriki,
uporabo naročil, zlorabe, ponovitve,
po meri, navadi, nujnosti,
nepogrešljivost,
in me naredite za potujočega oglaševalca,
suženj napovedane zadeve.
Sem, sem v modi.
Težko je hoditi v modi, tudi če je moda
zanikati svojo identiteto,
zamenjajte za tisoč, kopičite
vse blagovne znamke,
vsi logotipi na trgu.
S kakšno nedolžnostjo odstopim
Jaz, ki sem bil včasih in me poznal
tako drugačen od drugih, tako jaz,
razmišljanje, čustvovanje in sočutje
z drugimi raznolikimi in zavestnimi bitji
njegovega človeškega, nepremagljivega stanja.
Zdaj sem oglas,
včasih vulgarno, včasih bizarno,
v nacionalnem jeziku ali v katerem koli jeziku
(kateri koli, večinoma). (…)
Ker si mi tako pokazal, tako ponosen
da nisem jaz, ampak industrijski izdelek,
Prosim, da se moje ime popravi.
Naslov človeka mi ne ustreza več.
Moje novo ime je stvar.
Jaz sem stvar, stvar.
Carlos Drummond de Andrade
A) Kako v pesmi vidimo potrošništvo? Pojasnite.
A:
4) Ali se strinjate, da: Potrošnja obstaja? Komentiraj.
A:
5) Kaj je v današnji družbi pomembnejše: količina blaga, ki ga ima posameznik, ali njegova raven znanja? Komentiraj.
A:
Avtorica Rosiane Fernandes Silva - diplomirala iz črk
Ob odgovori so v povezavi nad glavo.
prijavi ta oglas
