O komenzalizem gre za medvrstni ekološki odnos, ki poteka med različnimi vrstami brez škode nobeno od obeh, to je ena, nima koristi, druga pa ne trpi nobenih sprememb ali škode, ki bi lahko nastala ji škodujejo.
Spoznajmo malo ta postopek?
Vemo, da je v Braziliji več različnih vrst, od katerih ima vsaka svoje značilnosti in celo eksotiko, vse potrebujejo zvezo z drugimi vrstami ali celo z vrstami istega razreda, da preživijo v tem neizmernem ekosistemu in vzpostavijo odnose, ki so lahko koristni ali ne.
Obstajata dve vrsti odnosov: Intraspecifični, ki se pojavlja pri različnih vrstah, in interspecifični z istimi vrstami.
Komenzalizem se običajno zgodi med različnimi vrstami, ki se imenujejo medvrstne, to razmerje pa poteka na harmoničen in pozitiven način, na primer:
LEVI IN HIJENA: Lev v svojem naravnem okolju ujame svojo naglico, da lahko preživi s hrano, ki jo zagotavlja za svojo prehranjevalno verigo, kot je zebra, lev ujame zebro, da se nahrani, z enakim zadovoljstvom pušča trupe na poti, to pomeni, da ostane hrana, nato hijena, ki ni neumna, vidite priložnost, da se nahranite s temi ostanki, ja, sploh si ni lepo predstavljati te scene, ampak dajte no, Hyena ima od tega proces, to pomeni, da se zgodi tako imenovani komenzalizem, kjer Hyena koristi od razmerja in lev ne utrpi škode ali celo ne ve za obstoj hijene
Morski pes in Remora: Morski psi so živali, ki marsikomu povzročajo strah in paniko in na dnu morja ni nič drugače, toda kdo bi uganil, da obstaja zveza med njim in odstranjevalci? Da, odstranjevalci so majhne ribe, ki spremljajo morskega psa, ko se hrani z drugimi vodnimi živalmi, ostanki hrana ostane, s tem pa Remoraši vidijo priložnost, da se hranijo s temi ostanki, zato lahko sklepamo, da je ni bilo škoda na morskem psu in remora je bila v celoti koristna, saj se tako kot hijena ni bilo treba potruditi, da bi poiskala svojega hrano
Poglejte to sliko, ki predstavlja to razmerje:
Aligator in jastreb: Precej čudno razmerje, kajne? A zgodi se, da se aligator na poti hrani in ostaja tudi ostanke hrane, jastreb nato vidi priložnost in se s temi ostanki hrani. In najbolj vplivno razmerje je brez dvoma odnos med jastrebom in nami, ja, jastreb se hrani z mrtvimi živalmi, ki večino časa ostanejo brez vest na kopnem pri nas, ostanki mesa, ki so ostali v smeteh, jastreb pač ne jedo človeškega mesa, saj običajno niso izpostavljeni v zemlji in gozdu, ampak so pokopani oz. kremiran.
Drugi članki:
Naročite se na naš e-poštni seznam in v svoj nabiralnik prejemajte zanimive informacije in posodobitve
Hvala za prijavo.
