Izobraževanje je predvsem za starše velik izziv. Dandanes je normalno videti, da otrok zavrača in dvomi v nauk staršev in velikokrat tudi edini izhod, ki ga najdejo, je kazen ali pogajanje z otrokom: če tega ne storiš, ne zmagaš tisti. Poučevanje z grožnjami je nevarno in večinoma ne prinese veliko rezultatov. Za vzgojo ni pravega ali napačnega, a psihologi pravijo, da je dialog vedno najboljša alternativa. Da pa ta dialog poteka, mora obstajati »lastna podlaga«, da se razprava zdravo razvija, za to pa se je treba izogniti nekaterim napakam pri izobraževanju svojih otrok. Tukaj je šest napak in nasvetov, da se ne zmotite pri pogovoru s svojim otrokom.
Poglej več
Razumeti, kako lahko vedenje otrok kaže na trpljenje v...
Kako narediti refleksivne zapise v pedagoški praksi?
Pravila so najbolje podprta, če jih razumemo. Reči ne in imeti ne kot edino razlago ovira učenje. Ni nujno, da so starši svojim otrokom zadovoljni, otrok pa mora razumeti, zakaj zakaj nečesa ne zmore, tako da spozna nevarnosti življenja in razvije lasten čut za kritično. Ko spozna razloge za to, da nekaj naredi ali ne naredi, sčasoma tega ne bo sprejel narobe tako zlahka kot drugi, saj razume, kaj ni prav glede na država. Že reči ne za ne lahko povzročajo težave, saj vse, kar še ni dobilo navodil z ne, postane znak, da se da.
Nima smisla samo reči. Otroci se ne učijo iz povedanega, ampak posnemajo videno. Otroku reči, da ne sme kaditi s cigareto v ustih, ni najboljša možnost. Veliko manj kričite na otroka in ji govorite, naj preneha z izbruhi jeze. Ne pozabite, da je otrok kot goba, ki bo vpila vse, kar starši izrazijo doma, in mlajši kot je otrok, bolj vas bo posnemal in manj vas bo poslušal.
Pogosto je videti pogajanja med otrokom in starši. Prositi očeta za nekaj in nato prositi mamo za isto je otrokova strategija, ki lahko privede do slabega vedenja in velike zmede v njegovi glavi. Preden nekaj prepovemo ali dovolimo, se morajo starši z otrokom pogovoriti, da se informacija prenese biti enak, preprečiti enemu, da bi izdal tisto, kar je drugi zanikal, ali pokazati, da je njegov glas glasnejši od drugega. drugo.
Ne dovolite, da bi bil otrok glavni. Ni pomembno, ali boste izbruhnili jezo ali kričali. Opravljajte svoje delo vzgojitelja. Izbruh jeze dokazuje, da obstaja tekmovalnost in da je v tem primeru otrok zmagal. Tako bo vedno iskala spretnosti, da bi postala boljša od svojih staršev. Vrzeli v vzgoji ne sme biti, ukazovalni mora biti glas staršev, ne glede na to, kaj otrok počne.
Najbolje je, da otroka vodite, da je izbruh nepotreben, vedno z veliko dialoga. Sčasoma bo ugotovila, da jokanje ne bo delovalo.
Običajno je videti, da starši grozijo, da bodo odstranili nekaj, kar otrok rad počne ali je, če otrok ne uboga. To kupi dobro vedenje, vendar ne ustvari dobre narave. Otrok mora razumeti, kaj mora narediti, in se ne sme počutiti prisiljenega, da naredi pravo stvar. To ustvarja manjše travme in ovire pri učenju. Prav tako je napaka kupovati otroka, dajati nagrade, če naredi nekaj prav. Otrok mora razviti dobro vedenje po naravni poti, brez umetnosti, ne glede na to, ali so pozitivne ali negativne.
Govoriti, da bo strašljivka ujela ali uporabila majhne kostume, ki jih bo otrok ubogal, ni dober način za ravnanje z najmlajšimi. Po mnenju psihologinje Rosmairi Oliveira iz São Paula lahko otroci zaznajo majhne laži. "Starši, ki lažejo, bodo verjetno vzgojili otroke, ki so tudi lažnivci," pravi. Sčasoma lahko otrok govori majhne laži, saj se je naučil, da cilj opravičuje sredstva.
To je nekaj nasveti da se boste lahko bolje ukvarjali s svojimi otroki. Ne pozabite, da je osnova otroka bistvena za oblikovanje dobrodušnega državljana in izogibanje zapletom v prihodnosti.
